Da je za ureditev področja upravljanja z odpadki nujno sodelovanje med različnimi podjetji in sektorji, so se strinjali udeleženci spletnega posveta v organizaciji Alumni kluba Ekonomske fakultete. Obenem so poudarili, da bi morala država v vlogi koordinatorke odigrati vidnejšo vlogo.

»Sodelovanje in sinergija sta na tem področju ključnega pomena. Država bi morala v tem primeru nastopati kot koordinator med različnimi deležniki, vendar se pri pripravi predloga zakona ZVO-2 z zunanjim akterji ni sodelovalo,« je poudaril red. prof. dr. Sašo Polanec iz Ekonomske fakultete ter dodal, da bi morala biti koordinacija s strani države boljša tako v začetnih fazah priprave zakona kot tudi kasneje pri nadzoru zakonodaje.

Bojan Tavčar iz Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence je opozoril, da je trg upravljanja z odpadki v Sloveniji med bolj netransparentnimi. »Ne razpolagamo s pravimi podatki, pojavljajo pa se tudi očitki o pritiskih različnih interesnih skupin,« je kot glavne izzive trga izpostavil Tavčar ter ob tem dodal, da bi morala prihodnja zakonodaja večji poudarek dati na mehanizem učinkovitega nadzora. Pri novem predlogu zakona ZVO-2 je po njegovem mnenju težava predvsem v tem, ker ta ni skladen z evropskimi trendi in trendi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). »ZVO-2 prinaša monopolno ureditev in dokazano je, da takšne omejitve trga vodijo v zmanjšanje števila inovacij in višanje cen,« je še dodal. Da monopol ni najustreznejša rešitev se je strinjal tudi Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, saj bi ta »z zvišanjem cen v največji meri škodoval predvsem malim podjetnikom in obrtnikom«.

Kot so sklenili udeleženci posveta, bi se morala Slovenija pri urejanju področja zgledovati po tujih državah, na primer Nemčiji in Avstriji, saj je monopol z vidika konkurence problematičen, podobne prakse pa so se v preteklosti že izkazale za neučinkovite. Hkrati je potrebno vzpostaviti boljši in reden pregled nad trgom, za kar bi lahko poskrbela ustanovitev posebne agencije. Polanec je kot primer dobre prakse izpostavil Nemčijo. Slednja je kot mehanizem učinkovitega nadzora na trgu ustanovila posebno agencijo, ki bi jo zaradi premalo inšpektorjev, nizkih kazni, slabega nadzora in na splošno neustreznega regulativnega okvira po Polančevem mnenju potrebovali tudi v Sloveniji.

Foto: Kay Herschelmann


Nazaj