Strateški svet GZS za kolektivno dogovarjanje kot posvetovalni organ UO GZS za bipartitni socialni dialog je 19. septembra 2019 oblikoval nabor aktivnosti v povezavi z ublažitvijo učinkov uveljavitve Zakona o minimalni plači po 1. 1. 2020.

Gre za shemo priporočenih aktivnosti na nacionalni, dejavnostni in podjetniški ravni. Skopost sheme daje možnost za različne interpretacije in nesporazume, kar je razvidno tudi iz zadnjih medijskih odzivov. Zato posebej poudarjamo, da namen sprememb ni nižanje ali ožanje pravic zaposlenih. Spremembe se lahko oblikujejo v bipartitnem socialnem dialogu, najprej na ravni dejavnosti in šele nato delodajalcev (podjetij), kar je že samo po sebi zagotovilo, da bodo izbrane rešitve zakonite in kakovostne.

Izhodišče strateškega sveta pri oblikovanju sheme  je bilo, da je potrebno spremembe oblikovati kot pravne podlage v obliki sprememb in dopolnitev KP dejavnosti, kar pomeni usklajevanje med delodajalskimi organizacijami in sindikati. Priporočilo predpostavlja vsebine, ki naj bi jih te spremembe lahko zajele. Bistvena vsebina je zvišanje najnižjih osnovnih plač (NOP) s prenovljeno vsebino, saj nizki NOP predstavljajo  temeljni problem zatečenega plačnega modela.

Ostale vsebine bi bile odvisno od dogovora na ravni dejavnosti, lahko naslednje:
- možna nova ureditev nekaterih dodatkov z njihovo vključitvijo v najnižjo osnovno plačo,
- možna nova ureditev dodatkov zaradi zvišane osnove za njihovo odmero tako, da se jih opredeli v zatečenem nominalnem znesku ali v nižjem odstotku od zvišane osnove;
- ustrezne prilagoditve medsebojnih relativnih razmerij med tarifnimi razredi, ki se bodo predvidoma zaradi uveljavitve novele zakona o minimalni plači skoncentrirala v okolici V. tarifnega razreda za najmanj 60 % zaposlenih;
- ustrezno ureditev prehodnega obdobja ob ureditvi teh sprememb,
- varnostno klavzulo, da zaposleni ne smejo prejeti manj, kot bi prejeli po Zakonu o minimalni plači.

Priporočilo se ne spušča v natančnejše usmeritve za posamezne KP dejavnosti, saj gre za različne ureditve in različen ekonomski položaj v posameznih dejavnostih. Pristojnost za avtonomno urejanje kolektivnih delovnih razmerij je izključno v rokah dogovora med predstavniki delodajalskih in sindikalnih organizacij.

Namen priporočila je glede na predvidene učinke uveljavitve Zakona o minimalni plači spodbuditi kolektivno dogovarjanje v dejavnostih gospodarstva, ki jih pokriva strateški svet.  Namen je torej afirmacija kolektivnega dogovarjanja in prenova nekaterih delovnopravnih institutov na ravni KP dejavnosti. Tej usmeritvi je bil posvečen tudi posvet Dan delodajalcev 13. novembra 2019 z naslovom »Skupaj do sodobnega plačnega modela«.

Priporočilo želi opozoriti, da bodo morali končne spremembe urejati delodajalci sami, seveda pa je treba te spremembe tudi na ravni delodajalcev (podjetij) izvesti zakonito, z zakonitimi spremembami pravih podlag, v zakonitih postopkih na podjetniški bipartitni ravni in s primernim prehodnim obdobjem, pa tudi z varnostno klavzulo, da delavci po novem ne prejmejo manj, kot so prejemali doslej.

Menimo, da je uveljavitev Zakona o minimalni plači prilika za novo, sodobno in kakovostno ureditev plačnih vsebin kolektivnih pogodb dejavnosti kot podlag za pogodbe o zaposlitvi. To mnenje delijo tudi nekatere organizacije sindikatov, ki so same dale pobudo za ustrezne spremembe KP dejavnosti ali v teh procesih že aktivno sodelujejo.  


Nazaj