Minuli teden je z izobraževanjem zaključila prva slovenska generacija mednarodno certificiranih managerjev delovne sreče. V sedmih organizacijah bodo nove managerke delovne sreče pričele ustvarjati bolj pozitivna in srečna delovna okolja zase, za svoje sodelavce in, tudi na strateški ravni, za celotne organizacije. Mednarodno certificirana Woohoo Akademija za managerje delovne sreče (Woohoo CHO Academy), ki jo je v Slovenijo pripeljala Paleta znanj, predstavlja velik prispevek k razvoju enega od bolj perspektivnih poklicev 21. stoletja tudi pri nas.

»Zagotavljanje dobrega počutja zaposlenih in skrb za pozitivne medsebojne odnose sta v delovnih okoljih že vrsto zadnjih let v porastu. Številne raziskave namreč potrjujejo, da to ključno prispeva k bolj uspešnemu razvoju in rasti tako zaposlenih kot organizacij samih. So pa zdaj tudi razmere, povezane s korona-virusom, pošteno pretresle naša delovna življenja in nas vse postavile pred nove izzive, s katerimi se je treba soočiti in jih ustrezno ter hitro reševati. Zato je skrb za srečo in dobro počutje zaposlenih še toliko bolj pomembna in imeti nekoga v organizaciji, ki se spozna na to, je v teh časih pomembna konkurenčna prednost,« o izvedbi izobraževalnega programa razlagata Maja Lončar in Petra Božič Blagajac iz Palete znanj, ustanoviteljici in vodji Mednarodno certificirane Woohoo Akademije za managerje delovne sreče v Sloveniji. Sprva klasično načrtovan izobraževalni program sta preselili na splet in tako organizacijam omogočili, da se z negotovo prihodnostjo soočijo pripravljene, z zaposlenimi, ki se bodo pri svojem delu dobro počutili tudi v novo nastalih razmerah. »Sreča je temelj življenja že tisočletja, to načelo pa vedno bolj vnašamo tudi v delovna okolja. Z akademijo v Sloveniji postavljamo kredibilne standarde poklica, ki je v svetu umeščen med najbolj perspektivne poklice prihodnosti,« dodajata pionirki delovne sreče v Sloveniji.

Manager delovne sreče je strateška prednost pri razvoju organizacij prihodnosti.
»Ker pri delu preživimo velik del svojega odraslega življenja in raziskave kažejo, da kar okoli 75% ljudi ni srečnih na delovnem mestu, s skrbjo za lastno srečo in s pozitivno miselno naravnanostjo vodimo z vzorom in vsakodnevno prispevamo k pozitivnim spremembam v svojih delovnih okoljih - k razvoju in boljšemu počutju naših sodelavcev in ekip, k toplim in pristnim odnosom, k strpnosti, sprejemanju ter odprti in vedno spoštljivi komunikaciji,« so se strinjale novopečene managerke delovne sreče, ki so že pričele z ustvarjanjem bolj srečnih delovnih okolij. »Tako korak za korakom soustvarjamo bolj pozitivne organizacijske kulture in srečnejša delovna okolja, s čimer bistveno prispevamo tudi k dobremu počutju naših strank,« so dodale in povzele poslanstvo poklica. Manager delovne sreče je ključno gonilo ustvarjanja in ohranjanja pozitivne organizacijske kulture v vsaki organizaciji. Ko za sodelavce ustvarja pozitivno in spodbudno delovno okolje prispeva k temu, da so le ti srečnejši in tako bolj zdravi, motivirani, učinkoviti, ustvarjalni, prilagodljivi, posledično pa tudi bolj uspešni pri delu. Prav tako se lažje znajdejo v težjih situacijah, sprejemajo boljše odločitve in bolje poskrbijo za stranke.

Izobraževalni program Mednarodno certificirane Woohoo Akademije za managerje delovne sreče (Woohoo CHO Academy) je udeleženkam ponudil to, kar potrebujejo, da bodo lahko sebe, svoje ekipe in organizacije uspešno popeljale na pot do več sreče pri delu in do bolj pozitivne organizacijske kulture ter ustvarile trajno pozitivno spremembo v delovnem okolju. Zaradi nepričakovanega in hitrega preskoka v novo realnost pa so bile dodane tudi vsebine, s katerimi bo v tej drugačni prihodnosti moč še bolj učinkovito graditi pozitivno delovno okolje in srečo posameznikov, ekip, vodij ter celotne organizacije, hkrati pa zagotavljati ugled znamke delodajalca; trg dela se namreč spreminja in zaposleni vedno bolj izbirajo, kje bodo delali.
Udeleženke so tekom pet tedenskega intenzivnega izobraževanja spoznavale teorijo in prakso delovne sreče na osebnem, timskem in strateško-organizacijskem nivoju ter raziskovale načine, kako jo uspešno prenesti v prakso. Pri tem so z njimi svoje znanje in izkušnje delili slovenski ter gostujoči strokovnjaki in praktiki delovne sreče iz Belgije, Nizozemske, Velike Britanije, Kanade in Srbije, člani mednarodne partnerske mreže managerjev delovne sreče Woohoo. Le ta že več kot 15 let širi idejo o delovni sreči ter združuje strokovnjake v skoraj 50 državah po svetu, njen certificiran partner pa je tudi Paleta znanj.

Čeprav se je poletje šele dobro začelo, pa v Paleti znanj že načrtujejo jesen, polno delovne sreče. Konec septembra, natančneje med 21. in 27., se bodo ponovno pridružili globalni iniciativi Mednarodni teden delovne sreče, sledi pa izobraževanje nove generacije managerjev delovne sreče.

Delovna sreča je v svetu uveljavljen celovit koncept vodenja in delovanja organizacij, ki, po mnenju številnih voditeljev in managerjev, predstavlja ključno strateško usmeritev organizacij 21. stoletja, saj z njegovo pomočjo soustvarjamo in hkrati koristimo pravi potencial zaposlenih. Delovna sreča omogoča ključno konkurenčno prednost današnjega poslovnega sveta – osebno zadovoljstvo z opravljanjem dela, zavzete zaposlene, biti iskan delodajalec ter poslovanje in komuniciranje na vseh nivojih po načelu »človek človeku«.

O Paleti znanj
Poslanstvo Palete znanj je dvigovati zavedanje o pomenu delovne sreče ter soustvarjati srečne in pozitivne organizacijske kulture. Tako pomembno prispevajo tudi k izboljšanju življenja izven delovnega okolja. V Paleti znanj verjamejo, da je sreča človekova temeljna pravica in da bi delovna sreča morala biti način življenja in strateška prioriteta vsakega posameznika ter vsake sodobne in odlične organizacije. Prav tako verjamejo, da lahko samo organizacije, ki so usmerjene na človeka, uspevajo, se razvijajo in rastejo in da je srečna organizacija produktivna in uspešna. Delovno srečo soustvarjajo sistematično in usmerjeno, s povezovanjem različnih področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja, coachinga in izobraževanja.

Opis fotografije (od leve proti desni): Petra Božič Blagajac, Paleta znanj; Lina Paulič Zupanc, Dinetix d.o.o.; Urška Golob, Telemach d.o.o.; Tanja Cmrečnjak Pelicon, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Projektna enota za izvajanje projektov; Saša Širca, Mercator d.d.; Katja Boh; Mojca Lamovec; Petra Novak, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d.; Maja Lončar, Paleta znanj