V torek, 13. marca, je v Ljubljani prvič potekal projektni sestanek evropskega projekta BUILD2LC (v angl.: 'Boosting low carbon innovative building rehabilitation in European regions' - spodbujanje nizkoogljičnih inovativnih sanacij stavb v evropskih regijah), v katerem sodeluje sedem partnerjev iz različnih držav in regij, od Andaluzije, Litve, Gloucestershirea, podkarpatske regije do Hrvaške in Slovenije. Slovenski partner v projektu BUILD2LC – gre za enega izmed 64 projektov programa Interreg Europe, ki je 85-odstotno financiran iz evropskega sklada za regionalni razvoj – je Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG). Na ljubljanskem srečanju so si mednarodni partnerji izmenjali izkušnje s področja spodbujanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE), pri tem pa spoznali tudi slovenski primer ukrepov na danem področju.

Prva predstavitev regionalnih akcijskih načrtov
Glavni cilj 1,66 milijona evrov vrednega projekta BUILD2LC je povečati energetsko sanacijo stavb z zmanjšanjem porabe energije in izboljšanje politik, ki vzpodbujajo oblikovanje trga specializiranih podjetij v tem sektorju. Projekt pa daje poudarek tudi na spodbujanju konkurenčnosti gospodarstva, naložb, izboljšanje usposobljenosti izvajalcev, usmerjanju v nove tržne, spodbujanju inovativnih rešitev in odpravljanju administrativnih ovir, ki ovirajo nizkoenergijske sanacije stavb. Kar 75 odstotkov evropskih gospodinjstev je energetsko neučinkovitih, kar predstavlja visok potencial za iniciative, ki se osredotočajo na energetsko varčevanje in sanacije. Projekt BUILD2LC bo tako v veliki meri prispeval k uresničitvi energetskih ciljev Evropske unije. Z uporabo večdisciplinarnega pristopa, ki temelji na izboljšanju konkurenčnosti gradbenega sektorja, ustvarjanju kvalificiranih delovnih mest, spodbujanju inovacij in odpravi energetske revščine, bo njegove rezultate mogoče zlahka ponoviti tudi v drugih regijah Evropske unije.

Na prvem projektnem sestanku v Ljubljani so sodelujoči predstavili osnutke akcijskih načrtov, ki so rezultat dosedanjega sodelovanja vseh projektnih partnerjev. Sodelujoči na projektu želijo, s predstavljenimi primeri dobrih praks in izkušnjami, nadgraditi znanje in novosti vpeljati tudi v svoja lokalna okolja. S tem se projekt približuje zaključku prvega dela aktivnosti, katerih cilj je priprava akcijskih načrtov vsakega izmed projektnih partnerjev. V nadaljevanju projekta pa sledi dvoletna implementacija aktivnosti in spremljanje rezultatov. In kot je v uvodnem delu torkovega srečanja dejal Joaquín Villar Rodríguez iz Andaluzijske energetske agencije, ki deluje pod okriljem Regionalnega ministrstva za zaposlovanje, podjetništvo in trgovino, in je vodilni partner v projektu, »se projekt nahaja v zelo ustreznem trenutku, ko lahko partnerji kakovostno določijo ovire in konkretne izzive pri projektih spodbujanja URE ter jih seveda v nadaljevanju tudi uspešno odpravijo«.

Je ESCO lahko univerzalna rešitev?
Medtem ko se v Andaluziji učijo krepitve medsektorskega sodelovanja in iščejo različne finančne vire za projekte energetske sanacije javnih stavb – njihov obseg vključuje kar 4.500 stavb regionalne administracije in približno 20.000 stavb v lasti lokalne uprave -, pa imajo v Litvi več izzivov pri vpeljavi pametnih števcev v zasebnih stavbah.

Se pa tako v primeru Andaluzije, kot je povedala Ana de la Fuente Abajo iz svetovalne hiše Red2Red, kot v primeru Litve, je povedala Renata Adomavičienė iz agencije VIPA, spogledujejo z možnostjo vpeljave novih načinov financiranja, med njimi denimo tudi energetskega pogodbeništva (ESCO), a vprašanje je, tako Ana de la Fuente, »ali je ESCO model res ustrezna rešitev za vsakršen projekt energetske učinkovitosti«.

Odločni v boju proti energetski revščini
Mary Morgan in Neil Penny iz Clinical Commissioning Group pa sta nadalje predstavila, kako se v britanskem Gloucestershireu lotevajo problema energetske revščine, ki ga povezujejo tako s fizičnim kot mentalnim zdravjem prebivalcev, v okviru svojega programa odpravljanja energetske revščine pa denimo starejšim prebivalcem svetujejo odločitev za manjša stanovanja, ki jih lahko ustrezno vzdržujejo, in nasploh svetujejo širši javnosti, kako so lahko že posamezniki energetsko učinkoviti. Pri tem sodelujejo tako z oblastmi kot z univerzami in tehničnimi šolami, ki nudijo celo delovno in tehnično podporo pri uvajanju ukrepov energetske učinkovitosti najbolj pomoči potrebnim. V svoje aktivnosti na področju izboljševanja učinkovite rabe energije (URE) pa vključujejo tudi mala in srednje velika podjetja, sta povedala Morganova in Penny.

Zelo različne deležnike, od javnega in zasebnega sektorja pa do nevladnih organizacij in seveda končnih uporabnikov, pa vključujejo v svoje projekte energetske učinkovitosti tudi v podkarpatski regiji na Poljskem. Se pa po besedah Piotra Paweleca iz Regionalne razvojne agencije Rzeszow, pa se tudi v njihovem primeru – podobno kot Andaluzijci in Litovci - posvečajo predvsem iskanju novih virov 'inovativnega financiranja'.

Kot je nadalje povedala Ivana Rogulja iz hrvaškega društva DOOR, se na Hrvaškem v boju proti energetski revščini od leta 2017 poslužujejo predvsem energetskega svetovanja, začeli pa so s svetovanjem tisoč testnim gospodinjstvom. V tej aktivnosti Hrvati prepoznavajo tudi priložnost za dodatna delovna mesta. V Sloveniji je sicer energetsko svetovanje že zelo dolgo uporabljan program, ki so ga projektni partnerji prepoznali tudi kot zelo učinkovitega.

Slovenija na dobri poti s svojo energetsko učinkovitostjo
Slovenija je trenutno na dobri poti za doseganje nacionalnega cilja na področju energetske učinkovitosti, vendar pa ta trend še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja rabe primarne energije, predvsem zaradi visoke končne rabe energije v prometu, ki je leta 2015 predstavljala 38 % skupne rabe končne energije, in lahko resno ogrozi tudi izpolnjevanje cilja rabe primarne energije, je bilo slišati na projektnem srečanju BUILD2LC v Ljubljani.

Kot je med drugim spomnil Uroš Habjan z Ministrstva za infrastrukturo, je slovenska vlada koncem decembra sprejela akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 ter dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. Za prenovo javnih stavb je sicer namenjeno 146,7 milijona evrov nepovratnih in 25 milijonov evrov povratnih sredstev. V okviru minulih preteklih povabil in razpisov iz trenutne perspektive Operativnega programa evropske kohezijske politike je bilo doslej prejetih 49 formalno in vsebinsko popolnih vlog, ki obsegajo celovite energetske prenove stavb v skupni neto tlorisni površini približno 420.000 m2. Kot je še povedal Uroš Habjan, sta bili februarja objavljeni še dve povabili za ožji in širši javni sektor ter javni razpis za občine, katerih skupna vrednost nepovratnih sredstev znaša 39 milijonov evrov.

Je pa v omenjenem operativnem programu evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 namenjeno pet milijonov evrov konkretno za reševanje problema energetske revščine s subvencioniranjem ukrepov URE v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki. Projektni partnerji so tako izrazili zanimanje tudi za aktivnosti slovenskega Eko sklada na področju boja proti energetski revščini ter za izvajanje domačega projekta ENSVET. Na drugem delu srečanja, to je v sredo, 14. marca, pa bodo slišali tudi o inovativni arhitekturni rešitvi Studia Krištof arhitekti, Sistem Dominum.

Anton Pogačnik: URE zahteva sodelovanje!
Ključni inovativni vidik projekta BUILD2LC je njegov multidisciplinarni pristop, ki vključuje strokovno znanje in izkušnje projektnih partnerjev z različnih področij. Sodelovanje partnerjev z lokalnega področja (Lokalna energetska agencija Gorenjske, Slovenija in Energetska agencija Severn Wye, Velika Britanija), regionalne ravni (Andaluzijska energetska agencija, Španija; Regionalna razvojna agencija Rzeszow, Poljska; Regionalna energetska agencija severozahodne Hrvaške, Hrvaška in Regija Jämtland Härjedalen, Švedska) in nacionalne ravni (Javna investicijska in razvojna agencija, Litva) bo omogočilo doseganje evropskih ciljev energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja v gradbenem sektorju.

Ob robu projektnega sestanka BUILD2LC v Sloveniji je tako direktor LEAG mag. Anton Pogačnik poudaril, da je sodelovanje v evropskem projektu odlična priložnost za pridobitev dodatnih znanj in izkušenj, ki se jih bo preneslo v lokalno okolje. Projekt BUILD2LC se je začel 1. aprila 2016, trajal pa bo do 30. septembra 2020.