Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je na razširjeno sejo upravnega odbora povabila ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana. Predstavniki trgovskih družb so ministru predstavili zaostrene razmere v trgovinski panogi, ki so povezane z energetsko in prehransko krizo ter z naraščajočimi cenami surovin. Trgovce v tem trenutku skrbita pomanjkanje informacij glede ukrepov, ki jih načrtuje vlada za blažitev krize, in nevključevanje v pripravo rešitev. »Želeli bi, da se pripravljavci ukrepov pred sprejetjem ukrepov srečajo s predstavniki trgovine,« je dejala predsednica Trgovinske zbornica Slovenije mag. Mariča Lah. Izpostavila je neupravičeno mnenje v politični in splošni javnosti, da je trgovinska panoga »vojni dobičkar.« Predsednica TZS je opozorila na naraščajoče nabavne cene energentov in dvig cen pri dobaviteljih ter pri tem poudarila, da večino povečanj cen trgovci niso prelili v maloprodajne cene za potrošnike, ampak nasprotno, te cenovne šoke stalno blažijo. Edini, ki z inflacijo ni bil prizadet, je državni proračun. »Neusmiljeno dejstvo je, da z rastjo cene vsakega, na primer, kilograma kruha ali litra mleka raste tudi priliv davka na dodano vrednost v proračun«.

Trgovci pričakujejo, da bo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zaživel Svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ki bo zagotavljal pretok informacij in kooperativno sodelovanje z zbornico in člani. Minister Han se je strinjal s predsednico TZS, da je država glede Covidnih ukrepov na trgovce najbolj pozabila. Dejal je, da imajo trgovci v njem zagovornika v vladi. Strinjal se je, da je redno srečevanje z gospodarstvom nujno. Obljubil je tako imenovani 'reševalni kovček', ki bo vseboval ukrepe za pomoč gospodarstvu v primeru poslabševanja razmer ali novonastalih kriz. Ukrepi za blažitev prehranskih in energetskih cenovnih šokov bi morali biti po mnenju ministra Hana in trgovcev ciljno usmerjeni v najbolj socialno ogroženo skupino prebivalstva. Takšne ciljno usmerjene ukrepe so pripravile tudi druge države članice, pri čemer so v prvi fazi zniževale predvsem dajatve (trošarine, DDV).

Predsednica TZS mag. Mariča Lah je ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Hanu, ki sta ga spremljala državni sekretar mag. Dejan Židan in generalna direktorica Direktorata za notranji trg mag. Karla Pinter, predstavila pomen in vlogo trgovine v slovenskem gospodarstvu. Trgovina ustvari tretjino prometa in zagotavlja vsako peto delovno mesto. S 110 tisoč zaposlenimi je trgovski sektor tudi tisti, ki omogoča delo težje zaposljivim brez dokončane srednje poklicne šole, invalidom, tujcem. Izplačila plač zaposlenim in dajatev državi so redna, izplačila regresa so pogosto nad višino minimalne plače, veliko podjetij izplačuje tudi božičnico. Kot strateška panoga za oskrbo prebivalstva je trgovina izpostavljena posledicam energetske, dobavne in prehranske krize. V politični in splošni javnosti se pojavlja neupravičeno stališče, da ima trgovina veliko dobička. »Označujejo nas za »vojne dobičkarje.« To ne drži. Primerjava z živilsko-predelovalno dejavnostjo kaže, da je povprečna dobičkonosnost te industrije višja kot je v trgovini,« je dejala predsednica TZS in opozorila na naraščajoče nabavne cene energentov 2 in dvig cen pri dobaviteljih ter pri tem poudarila, da večino povečanj cen trgovci niso prelili v maloprodajne cene za potrošnike, ampak nasprotno, te cenovne šoke stalno blažijo. Na to kažejo tudi podatki Eurostata glede višine trgovskih bruto marž v trgovini na drobno, kjer je Slovenija na repu EU, za Slovenijo imajo nižje trgovske bruto marže samo še tri države, Poljska, Grčija in Bolgarija.

Trgovina je pripravljena biti partner vladi pri reševanju problemov in izzivov. Ni pa pripravljena nositi vseh posledic dogajanja izven Slovenije. Teh težav naša država ne more rešiti sama, še manj celotno slovensko gospodarstvo. Slovenska trgovina pomeni zagotovilo slovenski živilskopredelovalni industriji. Z gotovostjo lahko trdimo, da je na policah različnih trgovskih sistemov od 50 do 70 odstotkov slovenskega živilskega blaga. Trgovinska zbornica Slovenije je ponovno izpostavila, da bi bilo smiselno v obdobju neobičajno visokih cen pogonskih goriv začasno ukiniti obveznost namešavanja bio komponent, saj ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami najvišje zaveze. Trgovci so posebej izpostavili še pomen samooskrbe z elektriko, kjer pa pogosto naletijo na dolgotrajne administrativne postopke, enako pa velja tudi za postopke pri pridobivanju dovoljenj za zaposlovanje tujcev, s katerimi so prisiljeni nadomeščati primanjkljaj domače delovne sile.