Etična podjetja po metodologiji World's Most Ethical Companies, delujejo po principih dobrega korporativnega upravljanja, imajo urejene in učinkovite procese, živeče korporativne vrednote ter vzpostavljen sistem upravljanja poslovne skladnosti in etike. V času globalne krize in povečanih tveganj za nastanek raznovrstnih prevar, po sklenjenem trikotniku prevar z elementom racionalizacije na eni osi, elementom motivacije in pritiska na drugi ter elementom priložnosti ob popuščanju sistemov nadzora na tretji osi, je za organizacije zasebnega in javnega sektorja ključnega pomena še naprej poslovati po principih skladnosti in etike, z vsemi preprečevalnimi in kontrolnimi mehanizmi. Zato je funkcija pooblaščenca za skladnost v krizi postavljena pred nove izzive.
Pomembno je, da v tem času organizacije pooblaščenca za skladnost ali integriteto uporabijo kot sidrišče, ki pomaga iskati odgovore na nemalo etičnih vprašanj, da bodo še naprej v sozvočju z lastnimi temeljnimi vrednotami in načeli. Vodstva morajo skupaj s stroko poiskati načine, kako zagotavljati skladnost poslovanja v najbolj izpostavljenih procesih in funkcijah, katere pa morajo v luči razmer morda povsem na novo identificirati in ovrednotiti, kot tudi tveganja povezana z njimi. Z ohranjanjem programa integritete in celotnega sistema upravljanja skladnosti v dobri kondiciji še posebej v kriznih časih, pomagamo krepiti tudi ekonomsko odpornost organizacije in njene pozitivne identitete, ki je ključna za ohranjanje zaupanja deležnikov.
Ste preverili, ali ste skladni v času korona krize?
V Evropskem inštitutu za skladnost in etiko poslovanja (EISEP) smo v duhu mednarodnega dneva boja proti korupciji konec leta 2019 pričeli izvajati prvo raziskavo na področju skladnosti poslovanja v Sloveniji, ko grožnja za javno zdravje sicer še ni bila nikjer na obzorju. Želeli smo raziskati, kakšne skladne prakse prevladujejo v slovenskih podjetjih, kako je funkcija skladnosti v slovenskih podjetjih organizirana, kakšne naloge opravlja, s katerimi drugimi
funkcijami v podjetju sodeluje, so ta sodelovanja učinkovita ali ne ter kako je urejeno področje proti-korupcije v slovenskih podjetjih. Raziskava je trajala vse do konca februarja, v njej je sodelovalo več kot 90 slovenskih podjetij, kjer je funkcija skladnosti ali program integritete tako ali drugače formalno že vzpostavljena. Izvedbo raziskave so podprli AmCham Slovenija, Slovensko zavarovalno združenje, Združenje bank Slovenije in Združenje notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut, s
čimer je bil naš doseg pomembno večji, kot bi bil sicer. Z raziskavo so se seznanili tudi pri Komisiji za preprečevanje korupcije in nam izrazili svojo podporo.
Nekaj ključnih ugotovitev, ki lahko podjetjem pomagajo preučiti stanje in morebitne potrebne izboljšave funkcije skladnosti v času korona krize, povzemamo spodaj (*povsod kjer navajamo delež podjetij, so mišljene seveda v raziskavi sodelujoče organizacije, ki že imajo bolj ali manj vzpostavljen formalen program skladnosti ali korporativne integritete). Podrobnejše poročilo raziskave je dostopno tukaj.
1) PROTI-KORUPCIJA: To področje je v večini sodelujočih organizacij (71 %) urejeno tako, da imajo sprejeto politiko preprečevanja korupcije, vendar ima le 26 % sodelujočih tveganja za korupcijo tudi specifično identificirana in ocenjena, po izpostavljenih procesih in poslovnih aktivnostih.
2) PRIJAVE KRŠITEV IN NEPRAVILNOSTI: Večina sodelujočih (83 %) ima opredeljen sistem za neposredno prijavo kršitev s strani zaposlenih, vendar ima približno polovica organizacij tudi formalno vzpostavljen postopek obravnave prijav in izvajanja notranje preiskave. Pri tem pa 27 % sodelujočih organizacij nima nobene prejete kršitve, ostali pa jih imajo največkrat eno ali pet letno.
3) SISTEM NAGRAJEVANJA IN ETIČNO RAVNANJE: Pri le 7 % sodelujočih podjetij sistem nagrajevanja za vodje in ostale zaposlene vključuje tudi jasno opredeljena merila, ki so izrecno vezana na vidike skladnosti in etičnosti poslovanja oziroma njihovega delovanja. Majhen delež sodelujočih (25 %) tudi navaja, da v njihovem podjetju nihče ne more biti vodja, če s svojim ravnanjem krši zahteve in pričakovanja glede skladnega in etičnega ravnanja. Pri večini sodelujočih podjetij ni povezave med
etičnimi vidiki poslovnega ravnanja in sistemom nagrajevanja vodij in zaposlenih.
4) PODPORA PROGRAMU SKLADNOSTI: Le polovica sodelujočih (53 %) ima za izvajanje funkcije skladnosti namenjena in opredeljena denarna sredstva, samo 12 % pa jih ima zagotovljeno tudi primerno informacijsko podporo.
5) PODROČJA DELA: Funkcija skladnosti v večini primerov (82 %) pokriva področje preprečevanja korupcije in nasprotja interesov, 65 % jih pokriva področje varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti, malo manj kot polovica sodelujočih (49 %) pa tudi področje preprečevanja pranja denarja ipd.
6) NALOGE FUNKCIJE SKLADNOSTI: V večini sodelujočih organizacij, pooblaščenec za skladnost izobražuje zaposlene in vodstvo o vsebinah s področja skladnosti in etike poslovanja, ocenjuje tveganja za skladnost, svetuje zaposlenim pri operativnem izvajanju nalog, pripravlja vsebine komunikacij za zaposlene. Približno polovica jih izvaja tudi preglede skladnosti po poslovnih procesih ter izvaja notranje preiskave v primeru prijav kršitev.
Ključne ugotovitve EISEP-ove raziskave kažejo na dejstvo, da je funkcija skladnosti v Sloveniji še vedno v svojih zgodnjih fazah razvoja in profesionalizacije in podhranjena z resursi. Res pa je, da v nekaterih organizacij pri nas tovrstno visoko profesionalizacijo program skladnosti in integritete že izkazuje. Prav tako, področje proti-korupcije v večini sodelujočih organizacijah ni postavljeno v ospredje kontrolnih mehanizmov. Dobra novica je, da v EISEP kljub temu empirično opažamo pomemben napredek v profesionalizaciji tega področja pri nas v zadnjih 5-10 letih. Veliko prostora za izboljšave prav z razširitvijo vpeljave tovrstnih sistemov notranjega upravljanja in samo-kontrole, tako znotraj finančnega, kot tudi drugih sektorjev, vključno z javnim sektorjem, pa obeta nadaljnji dvig standardov zakonitega in etičnega poslovanja, bolj izravnane in poštene pogoje na trgu in večjo transparentnost javnega sektorja. S čimer bi se približali mednarodnim standardom in dobrim praksam uspešnih in razvitejših držav.
Če bodo slovenske organizacije investirale v vzpostavljanje in krepitev funkcije skladnosti ter programov integritete, da zagotovijo ter utrjujejo skladno in etično poslovanje, bodo v krizi utrpele manjše izgube ter iz krize tudi prej izšle, na kar kažejo podatki inštituta Ethispere v času zadnje ekonomske recesije (2008).
