Porast zanimanja ekonomistov za oceno vrzeli (»output gap«) pri izračunu strukturnega primanjkljaja lahko pripišemo predvsem močnim pritiskom Italije, da pri Evropski komisiji (EK) dobi koncesije za potrditev svežih proračunskih dokumentov. Uradniki iz EK trdijo, da se je metodologija razvijala več let in ne bi smela biti predmet razprave ob vsakokratnih političnih potrebah. Po ocenah EK naj bi se ciklično-prilagojeni primanjkljaj v Italiji povečal s 2,1 % v 2019 na 3,4 % v 2020, javni dolg pa narasel na 135 % BDP. Profesor Monacelli iz Bocconi denimo zaupa bruseljskim izračunom ter ocenjuje, da je nizka gospodarska rast posledica večletnih prenizkih vlaganj, R&R in nizke tehnološke opremljenosti.
Ekspanzivna fiskalna politika (širjenje primanjkljaja) bi povečala rast zgolj na kratek rok, za ceno povečanja dolga. EK je že poslala pismo Giovanniju Trii, italijanskemu ministru za gospodarstvo in finance, ki ima 2 dni časa za odgovor. Podobni pismi sta bili poslani tudi predstavnikoma Belgije in Cipra. Razplet zgodbe bi lahko ogrozil obstoječo italijansko vladno koalicijo, kredibilnost evropskih pravil oziroma njihovega doslednega izvajanja kot tudi solventnost italijanske države in postavil pod vprašaj prihodnost območja evra. ECB bi spet lahko bila izpostavljena pritisku, da nadaljuje z nakupi italijanskih državnih obveznic, kar pa bo politično težko dosegla. Vsaj na kratek rok bi pričakovali šibkost evra (predvsem napram dolarju), ki bi izvirala iz neznank glede usode proračunskih dokumentov Italije.
Instex vse manj uporaben
Ameriške sankcije proti Iranu so spodbudile evropsko stran, da najdejo alternativen način ohranjanja trgovinske menjave z Iranom. Pomembno je tudi vedeti, da lahko njihovo nespoštovanje pomeni uvedbo sankcij napram katerikoli tuji družbi ali banki. Podsekretar ameriške zakladnice naj bi po poročilu Bloomberga pisal predsedniku Instexa ter ga opozoril na možno uvedbo sankcij, ki bi stopile v veljavo proti njemu osebno, vpletenim evropskih družbam, bankam ter državam, če bi Instex začel
delovati. Glavni namen Instexa je bil zaobiti ameriške sankcije ter ponuditi plačilo za blago v obe smeri v evrih. Ameriške sankcije proti Iranu so naperjene proti sektorjem energetika, ladjedelništvo in finančni sektor. Na črnem seznamu posameznikov je okoli 700 Irancev. Kar je zanimivo glede našega izvoza blaga v Iran je, da ta v zadnjih dveh letih narašča in je v zadnjih 12 mesecih do februarja presegel 61 mio EUR. Polovico izvoza predstavljajo zdravila, 30 % pa stroji. Iz Irana smo v tem
času uvozili za okoli 10 mio EUR blaga. V ZDA smo v 2018 izvozili za okoli 570 mio EUR.
Evropski letalski šampion na tnalu trgovinskih vonj
Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je evropske ministre opozorila, da se z ameriško stranjo niso uspeli dogovoriti glede spora pred WTO o nedovoljeni pomoči ameriški družbi Boeing in evropskemu Airbusu. Uvedba carin je tako po razsodbi WTO legalna, saj naj bi Airbus res prejemal nedovoljene subvencije. Prav tako naj bi enako razsodili glede Boeinga, vendar naj bi se razsodba prvega primera zaključila predvidoma letošnjega julija, druga pa šele v naslednjem letu. Pričakovati je,
da bodo carine uvedene na katerega od evropskih kmetijskih izdelkov, kot so vino ali sir, vendar odločitev še ni dokončna.
Boljše razpoloženje v kitajskem gospodarstvu
Zadnja anketa nemškega centra za evropske gospodarske raziskave ZEW, izvedena med 2. in 16. majem, je pokazala, da so se pričakovanja svetovnih finančnih strokovnjakov o makroekonomskem razvoju Kitajske izboljšala na najvišjo raven po marcu 2018. Rast naj bi znašala okoli 6 %, cene pa naj bi porasle za okoli 2,4 %. EconPol Europe je februarja 2019 ocenil, da bi aktualna višina carin znižala kitajski izvoz v ZDA za 52 mrd EUR, kar naj bi skrčilo kitajski BDP za 5,7 mrd EUR. ZDA naj bi zaradi
sankcij izgubile 2,6 mrd EUR BDP, pridobila pa bi Evropa, in sicer za 345 mio EUR. Glede na ekonomsko velikost teh gospodarstev lahko govorimo o zanemarljivih številkah.
Hrvaški BDP v 1. četrtletju precej navzgor
Hrvaška je objavila tekoče ekonomske številke za 1. četrtletje 2019, ko se je gospodarstvo medletno okrepilo za 3,9 %, kar je bilo nad ocenami HINE (3 %), hrvaške tiskovne agencije. Glavni element presenečenja je bila visoka rast investicij, ki se je zaradi uspešnega črpanja EU sredstev, gradnje splitskega letališča in mosta čez Pelješac ter druge stanovanjskega gradnje povečala za 11,5 % medletno. Potrošnja hrvaških gospodinjstev se je povečala kar za 4,4 %, tudi zaradi znižanja davkov,
3,5-odstotne rasti neto plač, rasti zaposlenosti in rastoče turistične potrošnje. Tudi njihova zadolženost je hitro porasla, medletno za 12 %. Hrvaški potrošniki so najbolj optimistični v zgodovini merjenja tega kazalnika, celo bolj kot v območju evra. V drugi polovici leta naj bi se rast upočasnila na okoli 2 %, v celotnem letu pa bi lahko znašala okoli 3 %.
Majska gospodarska klima nekoliko navzgor, slovenske zaposlitvene agencije z manj prometa
Majska gospodarska klima v EU-28 se je po več mesecih slabljenja pričakovano nekoliko izboljšala, in sicer predvsem zaradi rahlega izboljšanja pri industrijskem kazalniku (ki ostaja negativen) ter kazalniku razpoloženja potrošnikov. Prodaja storitev je bila v prvem četrtletju 2019 v Sloveniji višja za 8,4 %. K rasti prihodka na letni ravni so prispevale vse opazovane skupine storitvenih dejavnosti, najbolj pa strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (predvsem v dejavnosti arhitekturnega
in tehničnega projektiranja ter podjetniškega svetovanja); prihodek v teh dejavnostih je bil namreč za 13,9 % višji kot v enakem obdobju lani. V gostinstvu je bil višji za 10,2 %, v dejavnosti prometa in skladiščenja za 8,3 %, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 5,2 %. V zaposlitvenih dejavnostih je upadel za 3,7 %, kar po naši oceni pomeni manjšo uporabo agencijskega dela med delodajalci v drugih sektorjih.
Dogodki v naslednjem tednu: trgovinska menjava v aprilu
V petek, 7. maja, bodo objavljeni slovenski podatki o aprilski blagovni menjavi, ki naj bi bili za spoznanje šibkejši kot v preteklih mesecih. Izvoz naj bi se po naši oceni povečal za okoli 3-4 % (marec: +2,9 %, jan.-mar. 2019: +8,7 %), uvoz pa za 7-8 % (marec: +6,2 %, jan.-mar. 2019: +8,5 %). Na nivoju mednarodnih podatkov bodo zanimivi razpoloženje nabavnih menedžerjev v glavnih svetovnih gospodarstvih ter izbranih evropskih državah (objava 3. junija). 5. junija bodo na voljo podatki o
storitvah v glavnih treh evrskih gospodarstvih ter v ZDA, dan kasneje (6. junija) pa razpoloženje v evropskem gradbeništvu.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist pri Analitiki GZS
Semafor napovedi
Napoved 1: 70-odstotna verjetnost za več kot 3-odstotno rast števila prvih registracij osebnih avtomobilov (108.000 v 2018) (nespremenjeno).
Napoved 2: 80-odstotna verjetnost, da bo medletna rast cen v maju 2019 med 1,8 in 1,9 % (nespremenjeno).
Napoved 3: 60-odstotna verjetnost za uvedbo ameriških sankcij na določene evropske proizvode do avgusta 2019 (NOVO).
