Ljubljana, 14. oktober 2020 - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) ter Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOSRIS) so podpisali Razvojno zavezništvo, s katerim pozivajo Vlado republike Slovenije k odločnejši podpori raziskav in razvoja v Sloveniji.

Globalna širitev covid-19 je poglobila negotovost in ranljivost prihodnega razvoja. V Sloveniji je veliko priložnosti in sposobnosti, ki lahko prispevajo k temu, da v prihodnjih mesecih in letih dosežemo bolj vzdržen in uspešen razvoj. Ključni izziv v tem trenutku je oblikovanje prihodnje razvojne politike in v okviru tega alokacija evropskih in slovenskih proračunskih sredstev, da bomo dosegli visoke razvojne cilje: višjo kakovost življenja, okoljsko vzdržnost in visoko dodano vrednost. Pomen in cilje razvojnega zavezništva so partnerji predstavili na današnji novinarski konferenci.

Razlog za oblikovanje zavezništva je po besedah predsednika GZS Boštjana Gorjupa, »da vodilni predstavniki akademske sfere in gospodarstva skupaj opozorimo na pomembnost trenutka, v katerem se odloča o prihodnosti Slovenije. Če sedaj zamudimo oziroma sprejmemo nepravilne odločitve, bomo posledice čutili celo desetletje.« Zagotoviti je potrebno podvojitev sredstev EU za raziskave, razvoj, inovacije, podjetništvo, digitalizacijo in prehod v krožno gospodarstvo. »Konkretni ukrepi, kot npr. olajšave za vlaganja v RR, raziskovalni vavčer, mladi raziskovalec, okrepitev pametne specializacije, podpora celotnemu razvojnemu ciklu … so nujni, da pospešimo rast produktivnosti in povečamo konkurenčnost. Predlagamo tudi ustanovitev javne agencije za področje tehnologij in inovacij, ki bo skrbela za mehanizme povezovanja akademske sfere in gospodarstva,« je še dodal.

Prof. dr. Zdravko Kačič, predsednik RKRS in rektor Univerze v Mariboru, ob tem pravi, da je za ohranitev konkurenčnosti slovenske družbe nujno pospešiti prizadevanja, da Slovenija čim hitreje postane na znanju temelječa družba. »Doseganje tega cilja bo mogoče le ob učinkovitem in sinergičnem povezovanju izobraževanja, znanosti in gospodarstva ter z vzpostavitvijo dolgoročno sistemsko celostno urejenih podpornih mehanizmov prenosa znanja v industrijo in družbo. Za doseganje tega cilja so nujna tudi povečana dolgoročna vlaganja v razvoj izobraževanja in znanosti.« Zagotovitev mednarodno primerljive opremljenosti visokošolskih in raziskovalnih institucij, stimulativnih delovnih pogojev, krepitve razvojnih potencialov industrije ter učinkovitega sistema prenosa znanja v industrijo, bo po njegovih besedah pomembno prispevala k zagotavljanju dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, blaginji prebivalstva ter krepitvi položaja slovenske države v mednarodnem prostoru.

»V Sloveniji si močno želimo postati uspešni inovatorji, celo inovacijski šampioni. Tega si želimo tako raziskovalci, kot tudi, vsaj tako verjamem, gospodarstvo in celotna slovenska družba. A da bi se nam ta želja uresničila, je potrebna ne le odlična znanost kot temelj inovativnosti, potrebna bo predvsem odločna podpora znanosti pri usmerjanju prihodnje razvojne politike in razrezu proračunskih ter evropskih sredstev. Vlagati v znanost in raziskave, pa čeprav na dolgi rok in brez predvidljivih takojšnjih učinkov, pomeni graditi prihodnost. Prihodnost, ki jo moramo zagotoviti prihodnjim rodovom,« je jasen predsednik KOsRIS in direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.

Pred nami je izziv, kako oblikovati prihodnjo razvojno politiko in v okviru tega tudi, kako evropska in slovenska proračunska sredstva investirati, da bomo dosegli visoke razvojne cilje: višjo kakovost življenja, okoljsko vzdržnost in visoko dodano vrednost. Da dosežemo evropsko povprečje BDP na prebivalca, da iz skupine zmernih inovatorjev preidemo med močne inovatorje in inovacijske šampione, moramo predvsem povečati vlaganja v razvoj. Predlagamo podvojitev sredstev za raziskave in razvoj, inovacije, podjetništvo, digitalizacijo in prehod v krožno gospodarstvo. To bo Slovenijo približalo modelu pospešene rasti in na podlagi povečanih javnih prihodkov zagotovilo ne samo nemoteno odplačevanje najetih kreditov za infrastrukturo, temveč tudi okrepitev lastnih finančnih kapacitet za vlaganja v potrebne javne storitve.

Konkretno predlagamo:
a. Povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) na 3 % BDP, od tega 1,8 % zasebna sredstva, 1,2 % javna sredstva.
b. Uveljavljanje olajšav za raziskave, razvoj in inovacije (RRI), kot je ustaljena praksa v razvitih državah.
c. Oprostitev plačila davka na dodano vrednost za nakupe raziskovalne opreme in reagentov, potrebnih za raziskave.
d. Izboljšanje infrastrukture na univerzah in javnih raziskovalnih zavodih s povečanjem vlaganj v stavbe, opremo laboratorijev in digitalizacijo.
e. Strukturne spremembe z ustanovitvijo ministrstva, ki bo pokrivalo resorje visokega šolstva, znanosti, raziskav, inovacij in tehnologije, in ustanovitvijo javne agencije za področje tehnologije in inovacij (po vzoru bivše Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije), ki bo skrbela za mehanizme povezovanja akademske sfere in gospodarstva.
f. Raziskovalni vavčer – sofinanciranje manjših raziskovalnih projektov in raziskovalcev v gospodarstvu, ki potekajo v sodelovanju z razvojno-raziskovalnimi organizacijami (RRO).
g. Obuditev programa Mladi raziskovalci iz gospodarstva, ki delujejo na reševanju aplikativnih projektov v gospodarstvu s podporo temeljnih raziskav, ki se izvajajo na RRO.
h. Okrepitev Strategije pametne specializacije (in SRIP) in podpora projektom na področju nacionalnih prioritet – finančna podpora v večjem obsegu, sofinanciranje centrov odličnosti, pilotnih centrov in demonstracijskih objektov, povezovanje RRO in gospodarstva.
i. Projekti in ukrepi za sinhrono krmiljenje celotnega razvojnega ciklusa TRL 1-9.
j. V luči Evropskega zelenega dogovora podpora raziskavam, razvoju in inovacijam na področju razogljičenja in krožnega gospodarstva.
k. Podpora investicijam v napredne metode zdravljenja s podporo ekosistema biomedicinskih podjetij z visoko dodano vrednostjo za zagotovitev dostopnosti učinkovitih metod zdravljenja.

Podpisniki:
Gospodarska zbornica Slovenije - Predsednik Boštjan Gorjup
Rektorska konferenca Republike Slovenije - Prof. dr. Zdravko Kačič, Rektor Univerze v Mariboru      
Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije - Prof. dr. Gregor Anderluh, Direktor Kemijskega Inštituta