Danes se pričenja mednarodni teden sreče pri delu. Ob tej priložnosti je Paleta znanj s pomočjo spletne ankete pripravila osnovni pregled stanja o tem, kako dobri so naši dnevi na delovnem mestu. Rezultati kažejo, da smo sicer na splošno pretežno srečni v življenju, na delovnem mestu pa malo manj, saj je na delovnem mestu srečnih le približno polovica sodelujočih v anketi.
Dobra polovica sodelujočih (55,8%) je na vprašanje, kako srečni so bili pri delu v zadnjem tednu, odgovorila, da so bili srečni ali zelo srečni. Kar eden od 5-ih sodelujočih pa v prejšnjem tednu v službi ni bil srečen. In trije od štirih sodelujočih (76,4%) so imeli v minulem tednu dober dan. Vsi imamo v službi dobre in slabe dneve. Skoraj 60% sodelujočih ima vsak teden vsaj en slab dan oziroma dobra četrtina jih ima slab dan več kot enkrat tedensko. Skoraj 18% pa je takšnih, ki slabega dneva v službi nimajo skoraj nikoli oziroma se ga sploh ne spomnijo (2%). Samo okoli 60% sodelujočih pravi, da je v njihovem podjetju oziroma organizaciji slab delovni dan nekaj sprejemljivega.
Na vprašanje, kako srečno je njihovo delovno okolje, so sodelujoči odgovorili s povprečno oceno 3,2. Samo 42% jih je mnenja, da so njihova delovna okolja srečna ali zelo srečna; pri tem ni razlike med ženskami in moškimi – oboji so podelili povprečno oceno 3,2. 20% je takšnih, ki so delovno okolje ocenili kot nesrečno ali zelo nesrečno. Zanimiva je tudi analiza glede na status sodelujočih. Najvišje vodstvo svoje delovno okolje v povprečju ocenjuje s 4,1, lastniki oziroma s.p.-ji s 3,8, srednji management s 3,2, zaposleni pa samo s 3.
Kot najpogostejše razloge za slab deloven dan so sodelujoči navedli preobremenjenost z delom (45,3%), sodelavce, ki se nenehno pritožujejo (30,4%), negativne sodelavce (28,6%), slabo vzdušje med sodelavci (25,6%), vodje oziroma nadrejene (24,7%), premalo priznanj in pohval za opravljeno delo (22,7%), "pravila igre" - manjkajoči ali nejasni postopki in strategije (22,5%), kupce/stranke/naročnike ali uporabnike (17,9%), govorice in opravljanje (17,7%), negotovost glede vizije in strategije zastavljenih vizij, strategij in ciljev (17,5%) ter nezadovoljstvo s plačo in nadomestili (17,1%). Na dnu lestvice, kot najmanj pomembni dejavniki, so pristali nadlegovanje (5,4%), neustreznost fizičnih delovnih pogojev (7,8%) in bonitete (8,7%).
Samo dobrih 40% sodelujočih (44,2%) je bilo v minulem tednu za svoje delo pohvaljenih. Skoraj 3% je takšnih, ki so bili pohvaljeni pred več kot letom dni. Svojega vodjo ali sodelavca je v minulem tednu pohvalilo kar tri četrtine sodelujočih in manj kot procent je bilo takšnih, ki so pohvalo izrekli pred več kot letom dni. Na vprašanje, kaj naredijo, ko imajo slab dan v službi, so sodelujoči najpogosteje odgovorili, da zase poskrbijo kar sami; slaba polovica (46,6%) si poskuša kar sama dvigniti razpoloženje, 42,5% se jih o tem pogovori z družino ali prijatelji. Veliko manj se jih pogovori s sodelavci (28%) in samo 6% pravi, da jih tudi prosijo za pomoč. Z vodjo pa o tem govori le dobra desetina (12,7%).
Ko pa ima slab dan v službi sodelavec, jih skoraj 60% povpraša po razlogu in skoraj polovica ga poskuša razveseliti. Skoraj 40% jih sodelavcu pri delu pomaga in dobrih 30% (31,2%) mu svetuje naj si vzame odmor. V manjši meri se s tem izzivom obrnejo na druge sodelavce (8,4%) in še v manjši meri na vodjo (3,8%). In skoraj 10% jih ne naredi nič. Razveseljiv je podatek, ki kaže, da so sodelujoči v kar 95% svojim sodelavcem zaželeli dobro jutro, vodjem je pozdrav namenilo samo 78%. 78% sodelujočih je v življenju nasploh srečnih ali zelo srečnih, pri tem ni razlike med ženskami in moškimi – oboji so podelili povprečno oceno 3,9.
Maja Lončar in Petra Božič Blagajac, mednarodno certificirani managerki delovne sreče in svetovalki za soustvarjanje pozitivne organizacijske kulture iz Palete znanj, sta mnenja, da so rezultati nedvomno pokazali primerljivost z globalnim stanjem sreče pri delu, z anketo, ki jo je izvajala mednarodna mreža Woohoo Inc.. »Skupni imenovalec pridobljenih rezultatov so odnosi. Ti so razlog tako za dobro počutje ljudi na delovnem mestu na eni strani, kot tudi za to, da niso srečni. In koncept delovne sreče temelji na dveh postavkah; ob odnosih tudi na rezultatih. Dejstvo je, da so organizacije v Sloveniji še vedno primarno usmerjene na slednje, kar potrjujejo tudi rezultati ankete. Številke so tiste, ki običajno pričajo o uspehu. In temu sledi tudi večina vodij, ki gradnjo pozitivnih odnosov pušča ob strani. Dobri odnosi nastanejo z načrtovanimi, konsistentnimi vsakdanjimi prizadevanji in čeprav je kar tri četrtine sodelujočih v minulem tednu imelo dober dan v službi, je to premalo za dolgoročno srečo na delovnem mestu.«
»K temu nedvomno veliko pripomore tudi najpogosteje izbran razlog za slab dan v službi, to je preobremenjenost. S seboj prinaša stres, pomanjkanje produktivnosti, ustvarjalnosti, odprtosti za sodelovanje in gradnjo odnosov ter ne nazadnje vpliva tudi na delo s strankami. Tudi večina drugih najpogosteje izbranih razlogov za slab dan v službi je povezana z odnosi. Timsko delo, ki je sicer močno prisotno, bo potrebno nadgraditi še s timsko miselnostjo in povezanostjo,« dodajata sogovornici. Analiza, ki so jo naredili s to anketo, kaže, da so sodelujoči bolj srečni v življenju nasploh, kot v službi. Maja in Petra to razlagata s tem, da bi to lahko pomenilo, da je zavedanje o pozitivni naravnanosti v življenju med posamezniki že visoko na dnevnem redu, medtem ko se organizacije sistemsko temu še ne posvečajo dovolj in ne omogočajo zadostnega razvoja pozitivnih srečnih delovnih okolij.
Teden delovne sreče je mednarodna iniciativa, ki poteka med 23 in 29. septembrom širom sveta ter je nastala na pobudo partnerjev mednarodne mreže strokovnjakov za delovno srečo Woohoo Inc,. katere ponosen certificiran partner je tudi Paleta znanj. Mreža že več kot 15 let deluje v preko 40 državah po svetu in je ena od ključnih sil razvoja in razširjenosti sreče pri delu.
O anketi: Paleta znanj je v času od 3.9. do 22.9. izvajala spletno anketo o delovni sreči Slovencev, s katero so ugotavljali, kako dobri so naši dnevi v službi. Anketo je rešilo 517 udeležencev iz celotne države, ki so odgovarjali na 13 vsebinskih vprašanj. Analiza predstavlja osnoven pregled stanja, zanjo ni bil pripravljen statističen vzorec, ampak so sodelovali tisti, ki so nanjo naleteli na tak ali drugačen način (skozi oglase, poznanstva, newsletter, družabna omrežja). Rezultati so prerez situacije, s katero so se soočali sodelujoči v trenutku, ko so izpolnjevali anketo in je ni mogoče prenesti na celotno populacijo ali posploševati.
