Od začetka epidemije covid-19 v Sloveniji mineva dobro leto. Za zajezitev širjenja in ohranitev zdravja prebivalstva so bili na državni ravni sprejeti že številni ukrepi. Obvezna uporaba mask v zaprtih prostorih in na prostem, prepoved zbiranja večjih skupin ljudi, šolanje in delo na daljavo ter zaprtje številnih dejavnosti. Brez njih bi bilo zdravstveno stanje Slovencev zagotovo veliko slabše, a ne gre zanikati, da je koronakriza pustila tudi hude posledice. V veliki meri tudi na gospodarskem področju.

Slovenci smo nedvomno podjeten narod. O tem nenazadnje pričajo tudi uradne številke. Mikro in mala podjetja predstavljajo več kot 95 odstotkov slovenskega gospodarskega prostora in zaposlujejo skoraj polovico delovno aktivnih ljudi v Sloveniji. Kot taka predstavljajo hrbtenico našega gospodarstva, ki pa je v preteklem letu utrpela hude poškodbe. Poškodbe, ki so brez dodatne pomoči lahko usodne.

UMAR: Gospodarska aktivnost v preteklem letu močno upadla
Ugotovitve Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) kažejo, da je gospodarska aktivnost v lanskem letu globoko upadla in aktualno stanje močno spominja na obdobje med letoma 2008 in 2009, ko je svet zajela najhujša finančno-gospodarska kriza od tridesetih let prejšnjega stoletja.

Za uvid v kritičnost situacije moramo samo primerjati podatke o številu izbrisanih samostojnih podjetnikov iz poslovnega registra v času epidemije in enakem obdobju leto prej. Med marcem in junijem 2020 je svojo dejavnost skupno zaprlo 5.422 samostojnih podjetnikov, v istem obdobju leta 2019 pa več kot 1.000 manj. Veliko jih je bilo v to prisiljenih zaradi dane situacije, v kateri niso mogli več izvajati oziroma nuditi svojih storitev. Prav tako je v preteklem letu mogoče zaznati manjši vpis novih poslovnih subjektov v register. Vse to kaže na poslabšano gospodarsko klimo in lahko sproži domino učinek, ki bi vodil v še globljo krizo.

Država priskočila na pomoč, vendar to ne rešuje težave na dolgi rok
Mala in mikro podjetja so zagotovo v nezavidljivi situaciji in jih brez dodatne spodbude čaka trnova pot. Do neke mere jim je priskočila na pomoč že država z različnimi finančnimi spodbudami. A ker je kriza dolga, se je kljub temu marsikateri podjetnik znašel na robu preživetja, finančna pomoč države pa ne rešuje težave na dolgi rok.

V tem času so prav najmanjša podjetja najbolj na udaru, saj so zaradi tesnejše vpetosti v lokalno okolje bolj vezana na razpoloženje potrošnikov, za katerega pa vemo, da je v času epidemije upadlo. Podjetniki so zato aktivno začeli iskati nove oziroma prilagajati obstoječe poslovne modele, s katerimi bi v aktualni situaciji ohranili konkurenčnost in številni so bili pri tem zelo uspešni. Naproti pa so jim stopili tudi pri NLB, kjer so z razumevanjem prisluhnili težkim novim razmeram, v katerih so se znašli mali podjetniki.

Z roko v roki do boljšega jutri
Pri NLB se namreč zelo dobro zavedajo pomena tega ključnega temelja za slovensko gospodarstvo in konec koncev za vse državljane Slovenije, zato so se že ob prvih zametkih krize odločili priskočiti na pomoč. Lansko pomlad so zato s partnerji Pro Plus, Europlakat in Mastercard oblikovali projekt #OkvirPomoči, s katerim želijo malim lokalnim podjetnicam in podjetnikom, kmetovalkam in kmetovalcem ter mikro in malim podjetjem priskočiti na pomoč pri blažitvi posledic koronakrize. Projekt podjetnikom odpira nove kanale do kupcev preko oglasov, ki si jih sicer v danih razmerah težje privoščijo. Na ta način lažje zgradijo trdne in dobre temelje, ki prinašajo dolgoročen uspeh, saj s tem pridobijo nove zveste stranke.

Gre za prvi regijski trajnostni projekt, ki intenzivno naslavlja okoljsko in trajnostno vlogo na vseh trgih regije Jugovzhodne Evrope, kjer deluje NLB Skupina. Z njim želijo podpreti podjetja, ki so tu doma in ki tu ustvarjajo. Prvi odziv je bil zelo pozitiven, saj se je na razpis prijavilo kar 170 slovenskih podjetij z različnih področij, med katerimi so prednjačile storitvene dejavnosti, turizem, trgovina in kmetijstvo. Skupaj z NLB so spisali zelo uspešne zgodbe.

Matej s kmetije Kolenko: »V banki so razumeli težko situacijo in nam stali ob strani«
Mednje se zagotovo uvršča družina Kolenkovih, ki prideluje in predeluje predvsem krompir za turistična in gostinska podjetja ter vzgojno-izobraževalne ustanove. Čeprav se kmetijstvo med karanteno zaradi epidemije ni smelo ustaviti, saj je morala biti zagotovljena nemotena oskrba s hrano, je kmetiji Kolenko prodaja čez noč padla za kar 90 odstotkov. Občutili so velik likvidnostni udarec, s katerim pa so se ob pomoči banke in s privarčevanimi sredstvi uspešno spopadli.

»Pred tremi leti smo posodobili celotno lupilno linijo, za katero nam je NLB odobrila izdatno finančno pomoč in ta kredit imamo še odprt. Vedno smo ga redno odplačevali, vendar me je skrbelo, kako bo, če se nam bodo ustavila plačila. V banki so razumeli situacijo in me pomirili, da bodo v tem primeru lahko odobrili moratorij na odplačevanje. To je bilo še preden je država v prvem protikoronskem paketu uvedla ukrep moratorija na bančne kredite. Pozneje, ko so se nam čez noč dejansko ustavila vsa plačila, se je moratorij pokazal za dobro potezo, saj smo tako rešili vsaj breme odplačevanja kredita za določen čas,« razloži upravitelj kmetije Matej Kolenko.

Karanteno so Kolenkovi izkoristili tudi za digitalizacijo podjetja. V tem času so uvedli e-naročanje in okrepili e-poslovanje, kar jim bo olajšajo delo v prihodnje. Da je modernizacija prava pot, lahko Matej pove že iz preteklih izkušenj, ko so na ta način uspeli izboljšati procese.

»Ko sem zaprosila za kredit, sem imela sredstva na računu v enem tednu«
Epidemija je posegla v načrte tudi mladi prekmurski podjetnici Marini Marič (naslovna fotografija), ki se je na samostojno slaščičarsko pot podala slabo leto pred začetkom krize. Ravno ko so njene sladoledne rolice s tradicionalnimi prekmurskimi okusi zaživele, pa se ji je na pot postavil covid-19. Marina, ki sicer prihaja iz podjetniške družine z večkrat nagrajeno gostilno Marič Sebeborci, se je ob začetku samostojne poti odločila za večjo investicijo v vozilo za ulično hrano, t. i. food truck, saj ji ta omogoča lažjo mobilnost in boljšo prepoznavnost. A ker je takšna investicija za malo podjetje, ki posel šele dobro začenja, velika, je bila primorana poiskati zunanje vire financiranja. Nekaj jih je dobila s strani Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), na pomoč so ji priskočili tudi starši, vedela pa je, da potrebuje še kredit.

»Glede dodatnega financiranja sem stopila v stik z NLB, ravno v tistem času pa se je spremenilo tudi stanje na trgu vozil. Povpraševanje po food truckih se je zelo povečalo, saj je veliko gostincev prešlo na mobilne enote, ven iz lokalov. Če sem si želela zagotoviti mesto v proizvodnji, sem morala čim prej plačati avans. V NLB so razumeli, da se mudi. Hitro so uredili kredit in v enem tednu sem imela sredstva na računu. Res sem bila vesela, da so mi v NLB odobrili kredit. Čutila sem, da v banki verjamejo vame, da mi zaupajo. To ti da potrditev, da res delaš dobro, potrditev ideje in dodaten zagon,« danes pove Marina z olajšanjem.

#OkvirPomoči zagotavlja večjo izpostavitev na najbolj vidnih mestih
To sta le dve uspešni zgodbi podjetij, ki jim NLB stoji ob strani v času koronakrize in pomaga na podjetniški poti že vse od njihovih prvih korakov. V sklopu projekta #OkvirPomoči pa jim je banka lani zagotovila tudi oglasno izpostavitev za večjo prepoznavnost. V preteklem letu so s projektom v NLB pomagali več kot 80 slovenskim podjetnikom in kmetovalcem, zato so sklenili, da jih letos poskusijo podpreti še več. Tako je aprila NLB skupaj s partnerji že drugič zagnala #OkvirPomoči, v okviru katerega bodo malemu gospodarstvu ponudili svoje storitve, znanja in strokovno pomoč.

Kaj pridobijo podjetja, ki sodelujejo v projektu #OkvirPomoči:
- oglasni prostor na TV programih hiše Pro plus (Pop TV, Kanal A), obcestnih plakatih po Sloveniji, spletnih straneh in družbenih medijih v obdobju med 21. 6. in 31. 8. 2021;
- oglase, ki jih lahko izbrani podjetnik uporabi tudi na svojih družbenih omrežjih in drugih komunikacijskih kanalih (npr. video oglas, spletna pasica);
- brezplačno namestitev 1x klasičnega POS-terminala (za nekomitente in komitente, ki še ne sprejemajo kartic na prodajnem mestu, ob sklenitvi Pogodbe o načinu plačila blaga in storitev s karticami);
- 12-mesečno brezplačno najemnino za 1x klasični POS-terminal;
- 12-mesečno brezplačno najemnino za 1x virtualni POS-terminal;
- NLB Poslovno kartico Mastercard® brez članarine za prvo leto, ob odprtju NLB Poslovnega računa in ob izpolnjevanju ostalih pogojev;
- brezplačni webinar.

Kdo lahko sodeluje?
Sodelovanje pri projektu #OkvirPomoči je odprto za vse lokalne podjetnike in podjetnice, kmetovalke in kmetovalce ter mikro in mala podjetja, ne glede na panogo, v kateri delujejo. Za možnost pridobitve pomoči v obliki oglasnega prostora v okvirjih po vsej Sloveniji izpolnite in oddajte prijavni obrazec prek spleta do 11. maja 2021. 

Prijavni obrazec se nahaja na sledeči povezavi.