Zaključila se je mednarodna poletna šola o daljinski energetiki, ki jo je letos prvič gostila Slovenija. Celotedenskega izobraževanja se je udeležilo preko 30 študentov in zaposlenih v energetski panogi iz cele Evrope, ki so razvijali inovativne tehnološke rešitve s tega področja.
DHC+ mednarodna poletna šola o daljinski energetiki, je po preteklih izvedbah v Berlinu, Helsinkih, Torinu, Varšavi in Genku, prvič gostovala v Ljubljani. Letošnji program je bil usmerjen v prepoznavanje inovativnih trendov prihodnosti in digitalizacije na področju daljinske energetike. Po tednu številnih ogledov lokacij, delavnic in predavanj, ki so jih vodili domači in tuji strokovnjaki, so se v zaključku programa udeleženci lotili izziva, ki so ga danes predstavili: v 24 urah razviti inovativno tehnološko rešitev ali model s področja daljinske energetike.
Slovensko okolje na poti k trajnosti in učinkovitosti
Nosilka šole je tehnološka platforma DHC+, ki deluje v okviru neprofitne bruseljske organizacije Euroheat & Power, ki povezuje podjetja, univerze, raziskovalne ustanove in združenja iz več kot tridesetih držav. Vodi jo Alessandro Provaggi, ki izobraževalni program vidi kot platformo izmenjave mednarodnega znanja in izkušenj za skupen razvoj v prihodnosti: »Namen je deliti znanje in se učiti od mlajših generacij, ki prihajajo. Delamo s talenti, ki bodo nosilci razvoja v prihodnosti. Tja
nas vodi predvsem digitalizacija, ki bo preobrazila celotni energetski sektor z optimizacijo sistemov in uporabo več obnovljivih virov. V tem tednu sem spoznal, da so slovenska podjetja zelo ambiciozna in imajo zastavljeno vizijo, ki ji predano sledijo na poti k trajnosti in učinkovitosti.«
Izložba globalnih trendov
Za gostovanje letošnje mednarodne poletne šole sta bila v konkurenci z italijanskimi in francoskimi prijavitelji uspešna Danfoss Trata in Petrol. Mateja Panjan, vodja inovacijskih projektov v Danfoss Trati in projektna vodja letošnje izvedbe izobraževanja v Sloveniji, izpostavlja, da je projekt dokaz, da lahko s skupnim sodelovanjem s predstavniki različnih skupin naredimo veliko: »Udeleženci so prišli iz cele Evrope iz področja daljinskega ogrevanja in hlajenja, iz univerz, toplarn in
industrije. Vsak je na svojem področju strokovnjak, skupaj pa ustvarjamo inovativne preboje. Nove pristope in modele prinašamo na področje daljinskega ogrevanja, ki je tradicionalno umazan posel.«
Z udeležbo je bil izjemno zadovoljen tudi Jože Torkar, direktor energetskih rešitev v Petrolu, ki je prepoznal priložnost, da evropski predstavniki spoznajo Slovenijo kot nosilko globalnih trendov: »Udeleženci programa so lahko spoznali globalne trende in smer, v katero moramo iti. Videli so, da smo Slovenci v samem vrhu na tem področju. Pa tudi sami so bili izvrstni. Obstaja generacija, ki je garancija, da gremo kot svet v pravo smer.«
Osveščanje javnosti o primernih rešitvah
Eden od predavateljev je bil Jure Čižman, član Centra za energetsko učinkovitost iz Instituta Jožefa Stefana, ki v daljinskem ogrevanju vidi rešitev za prihodnost: »Slovenija ima lepo tradicijo gradnje daljinskih sistemov, ampak je bilo to področje desetletja zapostavljeno. Veliko bo še treba investirati, da se bodo stvari razvile v pravo smer. Predvsem na področju osveščanja ljudi, da je daljinsko ogrevanje eno od primernih, konkurenčnih in trajnostno naravnanih načinov ogrevanja.«
Med več kot 30 udeleženci programa je bila tudi Nemka Susanne Tull, članica zmagovalne ekipe, ki je sodelovala v izzivu v 24 urah razviti in predstaviti inovativni model, ki rešuje enega od izzivov s področja daljinskega ogrevanja. »Ogromno sem se naučila. Bilo je veliko predavanj, ogledov lokacij in dela v skupinah. Izmenjava znanj in perspektiv od udeležencev iz različnih okolij je neprecenljiva,« je povzela svojo izkušnjo.
Foto: Ksaver Šinkar
