Slovensko-kitajski poslovni svet je včeraj gostil ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, veleposlanika Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Wanga Shunqinga ter slovenske gospodarstvenike, ki vodijo mednarodne družbe v kitajskem in mešanem lastništvu. Zbrani na dogodku “Izzivi in priložnosti kitajskih podjetij v Sloveniji: od investicij do razvojnih priložnosti” so zaključili, da Slovenija razpolaga še z veliko mero razvojnega potenciala ter pripravljenostjo na razvoj nediskriminatornega ter pravičnega tržnega okolja.
Dogodek Slovensko-kitajskega poslovnega sveta v okviru GZS ZOR je otvoril Žiga Vavpotič (Outfit7 in predsednik sveta), ki je v svojem nagovoru izpostavil pomembnost tujih naložb za malo državo, kot je Slovenija. Glavne koristi, ki jih takšne naložbe prinašajo, so možnost večje rasti tudi domačih podjetij, večja konkurenčnost, višji življenski standard državljanov in predvsem ustvarjanje delovnih mest. Med te spadajo tudi investicije iz Kitajske, katerih vrednost je do leta 2019 v Sloveniji kar 325 milijonov evrov. Vavpotič je poudaril , da je za podjetja iz Slovenije okolje na svetovnem trgu zelo pomembno in odvisno tudi od produktivnega in pozitivnega odnosa med dvemi največjimi gospodarstvi, Kitajsko in ZDA, kar bo zahtevalo odgovornost obeh držav, da se upreta ozkemu pogledu na svoje lastne interese.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je poudaril, da je Kitajska najpomembnejši trgovinski partner Slovenije izven Evropske unije. Ob tem je bila Kitajska uvrščena v novi petletni program spodbujanja investicij ter internacionalizacije kot prednostni trg za Slovenijo. Minister je Slovenijo predstavil kot lokacijo, ki je za tuja podjetja partnerica pri razvoju, raziskovanju, trženju in drugih strateško pomembnih procesih globalnih podjetij, saj zagotavlja usposobljeno in izobraženo delovno silo ter izjemno ugoden geostrateški položaj. Izpostavil je, da se število kitajskih naložb v Sloveniji vsako leto povečuje ter da želijo v okviru vlade zagotavljati enake pogoje za vsa podjetja in spodbujati pošteno konkurenco na slovenskem trgu.
Veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Wang Shunqing je izpostavil, da Kitajska in EU že uspešno sodelujeta, želijo pa si še več sodelovanja na področju klimatskih sprememb, zelene ekonomije in krožnega gospodarstva. Veleposlanik je poudaril nove nedavne in uspešne investicije kitajskih podjetij v Sloveniji ter izrazil željo, da bi slovenska podjetja še v večjem obsegu za svoje delovanje v svetu izkoristila iniciative Pas in cesta ter 17+1. Po drugi strani pa morata obe državi za uspešno sodelovanje zagotavljati pravično okolje za sodelovanje vseh podjetij na trgu. Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Saša Saje Wang, so sedeli štirje predstavniki kitajskih in slovenskih podjetij, ki s Kitajsko sodelujejo. Govorniki so poudarili, da kadar obstaja medsebojni interes za poslovanje, ga tudi razlike med kulturami ne zavrejo.
Franjo Bobinac, MBA, podpredsednik Hisense International: »V zadnjih dveh, treh letih se je odločitev za nadaljnjo rast in razvoj Gorenja v okviru močne mednarodne korporacije Hisense izkazala za pravilno. Delujemo v zreli panogi, ki potrebuje ekonomijo obsega za hiter razvoj in učinkovito odzivanje na potrebe potrošnikov. Kot del mednarodne korporacije bolje obvladujemo nabavne stroške in še hitreje razvijamo nove izdelke. Danes lahko vidimo, da Hisense nadaljuje razvoj podjetja v Sloveniji in da so od prevzema izpolnili in nadgradili podane zaveze. Iz leta v leto povečuje rast ne zgolj prihodkov, ampak tudi števila delovnih mest. Na novo je bilo zaposlenih približno 1.700 ljudi, od tega več kot 700 v novem proizvodnem obratu za televizorje. Nadaljuje se razvoj vseh blagovnih znamk Gorenja, kjer sta blagovni znamki Asko in Gorenje poleg blagovne znamke Hisense predvideni za nadaljnji razvoj v globalne znamke. Nenazadnje pa je Slovenija postala center vseh poslovnih aktivnosti korporacije Hisense za Evropo, vključno z razvojem kuhalnih aparatov, ki je tudi globalni razvojni center za celotno korporacijo. Kombinacija Hisense in Gorenje je zmagovita kombinacija, saj se komplementarno dopolnjujeta, Hisense je bil zgodovinsko izjemno močan na področju televizorjev, medtem ko je Gorenje dodalo izkušnje, znanje, blagovne znamke in tržne deleže na segmentu gospodinjskih aparatov, še posebej v centralni in vzhodni Evropi. Malo je igralcev na svetu, ki lahko ponudijo celovito paleto tako zabavne elektroniko kot tudi gospodinjskih aparatov, in mi smo med njimi.«
Mark Pleško, direktor podjetja Cosylab je omenil razloge za njihovo delovanje na Kitajskem: »Če bi delovali le v Sloveniji, bi z našimi proizvodi dosegli zelo malo strank, takih strank v Sloveniji ni. Zato je bil logičen korak, da gremo s podjetjem tudi na Kitajsko«. Kitajska zelo veliko vlaga v raziskovanje, kar ni presenetljivo, saj je bila kitajska država 3500 let vodilna tehnološka sila sveta. Kitajska akademija znanosti je izjemno močna institucija, posebej pa je poudaril delovanje kitajske inženirske akademije, ki proizvaja inženirsko znanje, po katerem je danes Kitajska tako poznana. Celo večina kitajskih voditeljev ima inženirsko izobrazbo. Pleško meni, da je s stališča kulture in jezika Slovenija enakovredna Kitajski, gospodarsko gledano pa je kot majhna regija Evrope, to pozicijo pa bi morala Slovenija tudi izkoristiti in se ji prilagoditi. Vseeno obstajajo medkulturne razlike med državama, posebej pri komunikaciji, prodornosti države v javno-zasebnih partnerstvih. Če pri poslovanju na obeh straneh obstaja skupni interes, do posla pride tudi navkljub medkulturnim in jezikovnim oviram, je še dodal.
Gašper Cotman iz podjetja Huawei je poudaril pomembnoststabilnosti in predvidljivosti poslovnega okolja. Država pa se mora zavzemati za transparentno in nediskriminatorno okolje, ki velja za vsa podjetja globalnega trga, s čimer se krepi konkurenčnost, od česar ima največ koristi končni uporabnik. Cotman je predstavil delo in ambicije Huaweija v Evropi, ki neprestano povečuje sredstva za raziskave in razvoj, na letni ravni vsaj 10 % vseh letnih prihodkov usmerijo v razvoj in raziskave. V naslednjih petih letih Huawei globalno načrtuje dodatnih 100 milijard dolarjev za raziskave in razvoj. Izpostavil je tudi transparetno delovanje podjetja in prioriteto kibernetske varnosti. Huawei je edini ponudnik IKT izdelkov, ki je samo v Evropi odprl že štiri centre za transparentnost in kibernetsko varnost, kjer omogočajo vpogled v kibernetsko strategijo podjetja in razvijajo nove varnostne standarde oz. preverjajo obstoječe standarde na področju kibernetske varnosti. V Sloveniji, od leta 2015, ko je Huawei vstopil na trg, posluje dobro in skladno z načrti. Večjih izzivov ob vstopu na slovenski trg niso imeli, zaključuje Cotman, poslovno okolje pa se je izkazalo za precej odprto, prijazno in predvsem zdravo konkurenčno. Kljub nekaterim izzivom, ki so se pojavili v zadnjem času menijo, da je poslovno okolje v Sloveniji dovolj zdravo, in so zato v Huaweiju na ravni regije sprejeli odločitev o vzpostavitvi regijskega logističnega vozlišča, kar bo Sloveniji po napovedih prineslo nova delovna mesta in pozitivne finančne učinke. »Huawei se kot globalno podjetje zelo osredotoča na optimizacijo skladnih logističnih operacij za nudenje najboljših storitev našim strankam. Dejstvo, da se je Huawei odločil za to strateško poslovno odločitev o vzpostavitvi regijskega logističnega vozlišča v Sloveniji, znova dokazuje, kako privlačna je Slovenija v logističnem smislu. Huawei prepoznava strateški položaj koprskega pristanišča, usposobljeno osebje in storitve v Sloveniji«.
Direktor podjetja Arctur,Tomi Ilijaš, je začel z zgodbo podjetja na Kitajskem, kjer so poslovanje pričeli preko mednarodnih sejmov. Povedal je, da pri poslovanju s Kitajsko seveda obstajajo razlike med malimi državami, kot je Slovenija ter velikimi, kot je Kitajska, vendar pa je Slovenija per capita uvrščena na sam vrh v znanosti, razvoju, pa tudi športu in se lahko s svojim talentom kosa s katerim koli globalnim igralcem. Pri poslovanju so doživeli tudi izzive: komunikacijsko nerazumevanje, medkulturne in jezikovne ovire, ki pa so jih na Arcturju z leti presegli in se povzpeli med najbolj uspešna slovenska podjetja pri poslovanju z vzhodno velesilo. Zavedajo se, da kitajska podjetja na Slovenijo gledajo kot na odskočno desko za prodajo po celotni Evropi. Zaključil je z mislijo, da Kitajce lahko očaramo z naravo, čistim okoljem, pristnimi stiki in ne s 5-zvedničnim hotelom - vse našteto pa lahko Slovenija tudi ponudi.
