Bruselj, 14. april 2017 - Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje iz Bruslja (SBRA) je 12. aprila 2017 v Evropskem parlamentu organiziralo dogodek na temo aktualne problematike sofinanciranja raziskovalne dejavnosti in inoviranja v okviru Evropske unije, pri tem pa so se osredotočili na aktualni program Obzorje 2020 ter na prihajajoči 9. Okvirni program (FP9).

Na dogodku je bil osvetljen tako uradni pogled s strani A. Crossa, visokega predstavnika Evropske komisije, kot tudi kritični, a konstruktivni temeljiti pogled slovenske strani, ki ga je predstavil generalni direktor direktorata za znanost na slovenskem ministrstvu za šolstvo, znanost in šport mag. Urban Krajcar. Idejo za dogodek je dala Univerza v Ljubljani z rektorjem Ivanom Svetlikom na čelu, sodelovale pa so institucije, kot so The Guild (prof. Jan Palmowski, generalni sekretar Združenja evropskih raziskovalno-intenzivnih univerz), Inštitut Jožefa Štefana (dr. Romana Jordan), Kemijski inštitut (direktor, prof. Gregor Anderluh), Univerza na Primorskem (prof. Andreja Kutnar, vodja slovenske ekipe pri zmagovalnem »teaming« projektu InnoRenew) ter drugi vplivni tuji gostje. Udeležence dogodka sta nagovorila tudi evropska poslanca Tanja Fajon in poslanec Franc Bogovič, gostile pa vse štiri največje politične skupine v Evropskem parlamentu.

Slovenski predstavniki so na konferenci izpostavili problematiko premajhnega financiranja znanosti in raziskav ter tudi samih načinov in postopkov financiranja. Kot je izpostavil predsednik SBRA, izr. prof. dr. Draško Veselinovič, največji izziv predstavlja premalo dobljenih sredstev za znanost in raziskave, ki jih EU nameni državam EU-13, kamor spada tudi Slovenija, saj se razlike med razvitimi in manj razvitimi državami v EU povečujejo. Anderluh in Jordanova sta bila kritična do EU ocenjevanja posebnih EU projektov »teaming«, ki so poudarjeno namenjeni samo EU-13, in kjer je na voljo sicer relativno veliko denarja za en projekt. Poleg tega so Svetlik, Anderluh in Jordanova izpostavili tudi nujnost pristopa Evropske komisije k določanju prioritet za projekte od spodaj navzgor, slednje pa je poudarilo še nekaj razpravljavcev v polni dvorani Evropskega parlamenta. Na drugi strani pa je profesorica Kutnerjeva iz Univerze na Primorskem predstavila pozitivne strani dobljenega »teaming« projekta, saj bo univerza oz. center odličnosti s področja lesa kot posebnega materiala v petih letih prejel 45 mio evrov.

Predstavnik španskega tehnološkega in raziskovalno-razvojnega združenja Andres Martinez je poudaril pomen dobrega sodelovanja med različnimi dopolnjujočimi se partnerji pri pridobivanju EU projektov (Španija je tu ena od vodilnih), medtem ko je direktor predstavništva norveških univerz na področju raziskav Massimo Busuoli osvetlil pozitivno in zelo koristno sodelovanje razvite države ne-članice EU z EU. Direktorica irskega raziskovalnega združenja Evelyn Smith, ki je glede na velikost svoje države še najbližje Sloveniji, je Slovencem ponudila veliko aplikativnih nasvetov, kako izboljšati sodelovanje med industrijo in znanostjo, v čemer je anglosaški koncept boljši ter uspešnejši od evropskega kontinentalnega.  Irci znajo v znanosti tudi marsikaj pridobiti z Brexitom, saj se bodo marsikje ponudili kot vmesnik med Veliko Britanijo in EU.

Namen dogodka je bil, da se SBRA skupaj s svojimi slovenskimi partnerji predstavi kot potencialni akter v različnih evropskih raziskovalnih programih. Hkrati pa so na dogodku predstavniki slovenskega gospodarstva in znanosti dejavno podali svoje pripombe na trenutni program Obzorje 2020 ter prispevali h kakovostnemu oblikovanju prihajajočega programa FP9.

Več informacij