Družba Interseroh je včeraj prejela sodbo upravnega sodišča v zvezi s tožbo zoper odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja. Upravno sodišče je zavrnitev tožbe utemeljilo z argumentom, da je obveznost družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) opredeljena izključno v njihovih pogodbah z zavezanci, torej s strankami, zato Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) preko ARSO družbam za ravnanje z odpadno embalažo ne more nalagati prevzema večjih količin odpadne embalaže, kot jih ustvarijo njihovi zavezanci. Kljub temu je Interseroh v prvem četrtletju prevzel več odpadne embalaže, kot so jo dala na trg podjetja, s katerimi ima sklenjene pogodbe o ravnanju z odpadno embalažo. Interseroh novo okoljevarstveno dovoljenje pričakuje v naslednjih dneh in napoveduje, da se bo, tako kot večina ostalih DROE, nanj pritožil.

Tožbo zoper odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja je Interseroh vložil, da bi uradnim organom preprečil nalaganje dodatnih obveznosti prevzemanja odpadne embalaže. Upravno sodišče je na seji, ki je potekala 12. julija 2018, razsodilo, da sprememba okoljevarstvenega dovoljenja uradnim organom ne dopušča, da bi DROE določili pobiranje večjih količin odpadne embalaže od tistih, ki jih ustvarijo njihovi zavezanci ter da obveznosti DROE temeljijo izključno na pogodbi z zavezanci. V sodbi upravnega sodišča je zapisano: »… da mora tožnik zagotavljati redno prevzemanje in zbiranje odpadne embalaže, za katero mu je embaler, pridobitelj blaga, proizvajalec oziroma pridobitelj embalaže, trgovec ali končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja s pogodbo prepustil svoje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. To pomeni, da je tožnik dolžan prevzemati takšno količino odpadne embalaže, kot so jo zgoraj navedeni zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katero ima tožnik sklenjene pogodbe, dali na trg. Samo v tem obsegu tožnik postane tudi povzročitelj obremenitve okolja.«

Sodišče tudi nadaljuje: »To torej pomeni, da se deleži, ki jih določi Vlada RS s sklepom, lahko nanašajo le na odpadno embalažo, ki so jo na trg dali zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi ima tožnik sklenjene pogodbe o prevzemu obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. Takšna tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže je tudi edina skladna z določbami ZVO-1. Vodilno načelo ZVO-1, enako kot tudi na evropski in mednarodni ravni namreč je, da plača povzročitelj obremenitve.«

S spremembo okoljevarstvenega dovoljenja MOP izvaja nezakonite ukrepe
»Spremembo okoljevarstvenega dovoljenja glede na napovedi MOP pričakujemo v kratkem, vendar se bomo nanj v zakonskem roku pritožili, kot so to storili v tudi v nekaterih drugih družbah za ravnanje z odpadno embalažo. Z novim okoljevarstvenim dovoljenjem nas bo MOP preko ARSO prisilil k pobiranju presežnih količin odpadne embalaže in nam ponovno povzročil veliko gospodarsko škodo. In to skoraj sočasno s tem, ko je upravno sodišče ponovno odločilo, da so takšni ukrepi nezakoniti. Odgovorne osebe ministrstvase že več let zavedajo neurejenega stanja in kljub temu namesto sistemske ureditve s takšnim nezakonitim postopanjem nadaljujejo in posledično povzročajo državi veliko gospodarsko škodo,« je pojasnila Darja Figelj, direktorica družbe Interseroh.

Interseroh v prvem četrtletju pobral več kot so ustvarili njegovi zavezanci. Kakovost
odpadne embalaže pa je vedno slabša. V prvem kvartalu so Interserohovi zavezanci na trg dali 812.127 kilogramov plastične, kovinske in sestavljene embalaže (t.i. zbrana mešana embalaža), Interseroh pa je pobral in poskrbel za 2.213.451 kilogramov mešane embalaže oziroma 2.289.662 kilogramov plastične, kovinske, sestavljene, mešane embalaže in nevarne embalaže.

Po oceni Računskega sodišča je v sistem ravnanja z odpadno embalažo vključeno le 46,8 odstotka celotne odpadne embalaže. Manjši onesnaževalci ustvarijo več kot 53 odstotkov odpadne embalaže, ki jo morajo DROE prevzeti, a za ravnanje z njo ne prejmejo plačila. Hkrati pa sortirne analize, ki jih je za Interseroh opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano kažejo, da je mogoče iz mešane odpadne embalaže reciklirati samo 30 odstotkov odpadkov, med odpadno embalažo pa je kar 30 odstotkov drugih smeti, ki niso odpadna embalaža, na primer gradbeni material, bio odpadki, gume in drugo.

»MOP z vzdrževanjem netransparentnega sistema v panogi ravnanja z odpadno embalažo omogoča, da nam komunale predajajo odpadno embalažo, pomešano s smetmi, hkrati pa nas sili še v prevzemanje presežnih količin odpadne embalaže. Za Interseroh je to pomenilo, da smo v lanskem letu pobrali 100 odstotkov več odpadne embalaže, kot so jo ustvarili naši zavezanci. Vse to ob dejstvu, da v Sloveniji nimamo vzpostavljenega sistema merjenja, kar pomeni, da se v panogi ne ve, koliko odpadne embalaže se zbere in koliko je kdo odpelje ter nobenih standardov« je še poudarila Figljeva.

Foto: VDP