23. junija je v organizaciji društva Ekologi brez meja potekalo spletno srečanje slovenskih zero waste občin in vseh, ki jih zanima zmanjševanje količin odpadkov na lokalni ravni. Dosedanje delo so Ekologi brez meja skupaj s predstavniki slovenskih dobrih praks in krovne mreže Zero Waste Europe ocenili kot uspešno.

Ekologi brez meja so na prvem virtualnem srečanju predstavili gradiva, ki so nastala v projektu programa Erasmus+, ter dosežke slovenskih občin in turističnih ponudnikov, ki so stopili na pot do družbe brez odpadkov. Največji napredek pri ločenem zbiranju je v šestih letih dosegla Ljubljana, Gorje pa so najbližje vsem zastavljenim ciljem in imajo z Vrhniko najmanj mešanih ostankov odpadkov (67 oz. 62 kg na prebivalca na leto). Jack McQuibban, predstavnik mreže Zero Waste Europe, ki vključuje že 31 držav in 400 zero waste mest, je izpostavil vodilno vlogo Slovenije in nacionalne zero waste organizacije: “Slovenija ima na tem področju vodilni položaj. Kar kažejo dobri rezultati zbranih ločenih in recikliranih odpadkov. Ekologi brez meja so pomemben vir informacij in pomoči, kako uvajati zero waste korake v drugih evropskih in sredozemskih državah.” Vodja programa zero waste mest je predstavil tudi rešitve za uspešno ločeno zbiranje v večstanovanjskih stavbah. Ključna je individualna identifikacija s črtnimi kodami ali čipi na vrečah in zabojnikih ter nagrajevanje tistih, ki dobro ločujejo in ustvarjajo manj odpadkov, čemur smo se v Sloveniji najbolj približali v Ljubljani s podzemnimi zabojniki. 

Nina Sankovič, predstavnica podjetja Voka Snaga, je predstavila ključno vlogo komuniciranja, ki mora biti dvosmerno, razbijati mite in nagovoriti občutljive teme, kot je dejstvo, da bi občine morale občanom dati jasno vedeti, da je odgovornost za čisto okolje tudi njihova. Karmen Vodovnik iz JKP Slovenske Konjice, kjer so že pred 25 leti med prvimi pričeli z ločenim zbiranjem odpadkov, je pojasnila, da je ločevanje sicer preprosto, a je potrebna prisotnost na terenu. Tega se zavedajo tudi na Bledu, kjer za doseganje dobrih rezultatov posežejo tudi po ‘palici’ ne le ‘korenčku’. Pričeli so s sistematičnim kaznovanjem občanov za nepravilno odložene odpadke (kazen se giblje med 400 in 1200 €). Učinki so že vidni, a po podatkih direktorja Infrastruktura Bled, Janeza Resmana, tedensko še vedno kaznujejo do 10 novih kršiteljev. Z Bleda pa prihaja še ena spodbudna praksa, ki jo je predstavila Meta Pazlar - na Osnovni šoli Bled se jim je z različnimi ukrepi (nabave v večjih količinah, ukinitev plastenk, pitniki, uporaba samo kovinskega pribora, ostanke hrane ponuditi pomoči potrebnim itd.) uspelo le v enem šolskem letu izogniti kar 500 kg plastične embalaže. O dobrih rezultatih na poti do družbe brez odpadkov poročajo tudi iz štajerske prestolnice, kjer se lahko pohvalijo s kar dvema zero waste prireditvama, ki presegata 90 % stopnjo ločeno zbranih odpadkov. Ena izmed njih je Art kamp, kjer je Mišel Vugrinec opozoril na glavne težave organizatorjev prireditev: smeti, ki jih obiskovalci prinesejo s seboj, ter sodelovanje z gostinci in sponzorji, ki še vedno preveč radi posegajo po materialih za enkratno uporabo.

Na sklepni okrogli mizi, ki jo je vodila novinarka Anja Hreščak, pa so mnenja soočili predstavniki prvih zero waste občin in tistih, ki na to pot šele stopajo. V Hrastniku, kjer so v postopku pridobivanja naziva, največji problem predstavljajo kosovni in tekstilni odpadki ter zapuščina težke industrije. Rebeka Kupec je izpostavila pomen povezovanja občin - zero waste ukrepe bi po njenem morale uvesti vse občine v dolini. Vrhnika, ki je zgled ravnanja z odpadki v državi, je ta status po mnenju Stojana Jakina dosegla z doslednim ločevanjem odpadkov že od leta 1994 in zaprtjem odlagališča 2001. A tudi tu ni šlo brez težav, razkorak med zakonodajalci in operativci je bil velik, odziv ljudi sprva slab, premostili pa so ga tako s kaznovanjem kot nagrajevanjem občanov. Andrej Fideršek, predstavnik organizacije Zero waste Žalec, ki je tudi del žalskega zero waste odbora, je opozoril na breme, ki ga nosijo prostovoljci, njihovi predlogi pa so s strani odločevalcev večinoma spregledani. Po besedah Saše Kek iz Skupnosti občin Slovenije je pripravljenost občin za spopadanje z odpadki zelo različna, saj gre za kompleksno področje, mnoge občine pa zaradi majhnosti nimajo veliko kapacitet; potreba po regionalizaciji in pogostejšemu sodelovanju je jasna. 

Seveda pa so bile stvar debate tudi zloglasne sežigalnice. Jaka Kranjc, predstavnik Ekologov brez meja, je poudaril, da bi bilo manj potreb po sežigalnicah, če bi bilo več občin, ki bi aktivno zmanjševale količine odpadkov in si skupaj prizadevale za odpravo sistemskih ovir na državni ravni. S povedanim se je strinjal tudi Fideršek, ki pravi, da se o sežigalnicah sploh ne bi smeli pogovarjati, ampak le o rešitvah za preprečevanje nastajanja odpadkov. Manj sežigalnic pa tudi po mnenju evropskega strokovnjaka McQuibbana pomeni večjo fleksibilnost pri spopadanju z vedno novimi odpadkovnimi izzivi in cilji.


Nazaj