Trg upravljanja z odpadki je v Sloveniji med bolj neurejenimi. Temu dejstvu pritrjujejo nakopičeni odpadki pri izvajalcih javnih služb. Ker gre za področje s številnimi izzivi in priložnostmi, so v Alumni klubu Ekonomske fakultete organizirali posvet z naslovom “Ali trg upravljanja z odpadki v Sloveniji deluje?” Udeleženci spletnega posveta so se strinjali, da je za ureditev področja upravljanja z odpadki nujno sodelovanje med različnimi podjetji in sektorji, obenem pa so poudarili, da bi morala država v vlogi koordinatorke odigrati vidnejšo vlogo.

Bojan Tavčar iz Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence je opozoril, da je trg upravljanja z odpadki v Sloveniji med bolj netransparentnimi. »Ne razpolagamo s pravimi podatki, pojavljajo pa se tudi očitki o pritiskih različnih interesnih skupin,« je kot glavne izzive trga izpostavil Tavčar ter ob tem dodal, da bi morala prihodnja zakonodaja večji poudarek dati na mehanizem učinkovitega nadzora. Pri novem predlogu zakona ZVO-2 je po njegovem mnenju težava predvsem v tem, ker ta ni skladen z evropskimi trendi in trendi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). »ZVO-2 prinaša monopolno ureditev in dokazano je, da takšne omejitve trga vodijo v zmanjšanje števila inovacij in višanje cen,« je še dodal. Da monopol ni najustreznejša rešitev se je strinjal tudi Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, saj bi ta »z zvišanjem cen v največji meri škodoval malim podjetnikom in obrtnikom«.

Red. prof. dr. Sašo Polanec iz Ekonomske fakultete je opozoril, da pri pripravi predloga ZVO-2 mnogi vidiki niso bili upoštevani. »Sodelovanje in sinergija sta na tem področju ključnega pomena. Država bi morala v tem primeru nastopati kot koordinator med različnimi deležniki, vendar se pri pripravi predloga zakona ZVO-2 z zunanjim akterji ni sodelovalo,« je poudaril ter dodal, da bi morala biti koordinacija s strani države boljša tako v začetnih fazah priprave zakona kot tudi kasneje pri nadzoru zakonodaje.

Bart Stegeman iz EIT Climate-KIC je opozoril tudi na pomen inovacij in visoko izobraženega kadra v panogi. V Evropi že poteka veliko iniciativ, ki odpadno plastiko vidijo kot vir energije. Tudi Slovenija ima na tem področju velik potencial, vendar kot je poudaril Stegeman, moramo pohiteti, saj lahko v nasprotnem primeru s prihodomƒ tujcev cene v panogi poskočijo tudi do trikrat. Udeleženci posveta so sklenili, da bi se morala Slovenija pri urejanju področja zgledovati po tujih državah, na primer Nemčiji in Avstriji, saj je monopol z vidika konkurence problematičen, podobne prakse pa so se v preteklosti že izkazale za neučinkovite. Hkrati je potrebno vzpostaviti boljši in reden pregled nad trgom, za kar bi lahko poskrbela ustanovitev posebne agencije.

Foto: Kay Herschelmann


Nazaj