Člani UO GZS so na včerajšnji seji z zdravstvenim ministrom  razpravljali o aktualnem dogajanju na področju zdravstva in o načrtih ministrstva v tekočem mandatu, obravnavali pa so tudi področje socialnega dialoga.

Boštjan Gorjup, predsednik GZS, je uvodoma pojasnil, da je GZS vsa zadnja leta v svojih dokumentih in stališčih opozarjala na pomembnost kakovostnega, dobro organiziranega in racionalnega zdravstvenega varstva in zavarovanja. Gospodarstvo je s svojimi zaposlenimi ključen financer tega zavarovanja. Opozoril je na neustrezno dostopnost zdravstvenih storitev zaradi čakalnih vrst ter izredno povišanje izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti, ki ima negativne posledice na vse gospodarske subjekte. Po njegovih besedah je zaskrbljujoče tudi dokaj počasno, predrago in s številnimi težavami povezano uvajanje novih tehnologij, tudi digitalnih sistemov v zdravstvo. Prepočasna in vprašljiva je sanacija finančnih in drugih težav zdravstvenih izvajalcev, njihova optimizacija in specializacija, kar je tudi posledica neracionalne zdravstvene mreže. Dodal je, da bo letos v javni zdravstveni blagajni že za dobre 3 milijarde prihodkov, kar je za tretjino več kot pred šestimi leti. V naslednjih dveh letih bodo predvidoma prihodki te blagajne višji še za dobrih 420 milijonov in bodo leta 2021 znašali že 3,5 milijarde. »Število delovno aktivnih oseb v zdravstvu je za skoraj 16 % višje kot pred petimi leti, čeprav se letno število obiskov pacientov ni toliko povečevalo«, je poudaril.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je spregovoril o načrtih ministrstva v tekočem mandatu. Tako naj bi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi bil predložen na vlado do konca 2019, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegova nadomestitev z »obveznim pavšalnim prispevkom« pa naj bi bila dvofazna. Med ključnimi problemi je tudi on izpostavil velik porast stroškov za nadomestila za začasno zadržanost z dela v breme ZZZS in porast števila oseb v dolgotrajnem staležu. Različne aktivnosti se po ministrovih besedah izvajajo v zvezi s problematiko odročju čakalnih dob. Omenil je tudi nujnost racionalnejše organiziranosti javne zdravstvene mreže. Tako je ministrstvo za zdravje že pristopilo k pripravi integriranega načrta kadrov v zdravstvu za naslednje petletno obdobje. UO GZS je ob tem sprejel sklep, da bo GZS posredovala dekanoma obeh medicinskih fakultet predlog, da se število vpisnih mest dvigne s 150 na 200.

Člani UO so se na seji seznanili z letošnjimi aktivnostmi v strateških svetih. Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc je v imenu predsednika Strateškega sveta GZS za davke, Blaža Kmetca, predstavil delo strateškega sveta v letošnjem letu. Kot je poudaril, so bili podani predlogi o večji razbremenitvi stroškov dela (razvojni kapici), strateški svet pa je opozoril tudi na nevarnosti uvedbe visoke minimalne efektivne obdavčitve DDPO (pri 7 %) in sprememb pri obdavčitvi kapitala, najemnin in dividend ter na potrebe po uvedbi ustreznih prehodnih obdobij.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je povedala, da se je Strateški svet GZS za kadre na začetku poletja soočil z dvema temama, pomembnima za delodajalce: namero stranke Levica, da spremeni urejenost agencijskega dela v Sloveniji ter spremembe opravljanja študentskega dela. Medtem ko stranka Levica sprememb ureditve agencijskega dela še ni vložila, pa je v začetku julija v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-F, EPA 691-VIII) – študentsko delo. Izpostavila je, da če bi bil predlog Levice sprejet, bi to povzročilo drastično podražitev študentskega dela, s tem pa verjetno bistveno zmanjšan obseg študentskega dela oz. marsikje tudi njegovo ukinitev. Predlog je nepremišljen in za gospodarstvo  nesprejemljiv.

Sonja Šmuc je tudi napovedala, da bo Strateški svet GZS za investicije in gradbeništvo (SSIG) na svoji oktobrski seji med ostalim obravnaval izvedene aktivnosti za pospešitev izdajanja dovoljenj pri ARSO, vprašanje zagotovitve enotnih popisov del na državnih projektih, pospešitev digitalne transformacije in seznanitev s tretjo izvedbo Akademije gradbenih investicij. Strateški svet GZS za energetski prehod SSEP je, kot je povedal Vekoslav Korošec, direktor GZS-ZING, v letošnjem letu obravnaval obe verziji nacionalnega energetskega prehoda (NEPN) in bo podal svoje pripombe. Aktivno se je vključil tudi v pripravo celostne presoje vplivov na okolje (CPVO).

Namestnica direktorja Pravne službe GZS Metka Penko Natlačen je spregovorila o predlogu prenove plačnega modela v gospodarstvu. Cilj je razviti tak plačni model med delodajalci in delojemalci, ki bo na podlagi dobrih evropskih praks zagotavljal zadovoljstvo vseh deležnikov, delavcev in delodajalcev. Delodajalcem naj bi omogočil spodbudno poslovno okolje za dosego boljših poslovnih rezultatov, da si lahko ustvarijo  ustrezno rezervo sredstev in s tem zagotovijo usmerjanje sredstev v razvoj novih produktov in krepitev konkurenčnosti, večjo stabilnost in odzivnost na izzive poslovnega okolja in možnost prestrukturiranja poslovnih programov. Prikazala je tudi predlog ukrepov Strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje za ublažitev učinkov uveljavitve sprememb Zakona o minimalni plači (ZMP) v letu 2020 na nacionalni ravni, ravni dejavnosti in pri delodajalcih. Poudarila je možnost, da delodajalci z ustreznimi spremembami kolektivnih pogodb dejavnosti omilijo vplive uveljavitve novele ZMP. Tudi na ravni delodajalcev so možne spremembe plačnih modelov, da ne bi prišlo do razvrednotenja plačnih razmerij in uravnilovke plač, obenem pa povečanja doplačil do minimalne plače v bistveno večjem deležu kot do konca leta 2018. Pravna služba že zagotavlja tudi informativne delavnice za združenja dejavnosti in in–house ekonomska in pravna svetovanja za podjetja, je dodala.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je predstavila osnutek novega Socialnega sporazuma, ki je že usklajen med delodajalskimi organizacijami. V tem sporazumu so poleg vsebine novega plačnega modela, katerega osnova je sprejeto besedilo na Strateškem svetu GZS za kolektivno dogovarjanje, še druga poglavja, pomembna za dobro delovanje poslovnega okolja. Poudarila je, da bo dokument po končni redakciji poslan Ekonomsko socialnemu svetu kot skupni dokument vseh delodajalskih organizaciji. Ta bo podlaga za iskanje dogovora z ostalima članoma ESS, to je delojemalci in Vlado RS. Sprejeto besedilo Socialnega sporazuma bo kazalo smer bodočega urejanja razmerij v slovenskem poslovnem okolju med vsemi socialnimi partnerji, ki sestavljajo Ekonomsko socialni svet. UO je predlog Socialnega sporazuma sprejel.

Šmuceva je predstavila tudi spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2) in Zakona o urejanju trga dela, ki jih je potrdil Ekonomsko socialni svet na zadnji seji. Posebej je izpostavila dvig odmernega odstotka, spremembe na področju dvojnega statusa upokojencev, začasnega in občasnega dela upokojencev ter zaostritev pogojev za prejemanje nadomestila za brezposelnost. V nadaljevanju pa je spregovorila še o glavnih tekočih aktivnostih GZS. Pri tem se je dotaknila tako ključnih izvedenih dogodkov v zadnjem obdobju (84) kot aktivnosti na področju internacionalizacije, socialnega dialoga in zakonodaje.


Nazaj