Tako neprijetno kot v zadnjih 14 dneh, so se makroekonomisti nazadnje počutili v letih 2008/2009, ko je svetovna finančna kriza nepričakovano pustila velike posledice na realno gospodarstvo. Slab občutek v tokratni krizi izvira iz dejstva, da je težko z veliko verjetnostjo napovedati gibanje BDP. Ključna razloga za tako širok razpon napovedi, ki jih konjunkturni instituti navajajo, je (1) dolžina pandemije Covid-19 v konkretni državi ter tudi v ključnih trgovinskih partnerkah (vpliv na izvoz oz. na razpoložljivost uvoza repromateriala in surovin) ter (2) spremljajoči ukrepi države, ki so do določene mere precedenčni (omejitev javnega življenja, policijska ura, prekinitev športnih in kulturnih prireditev, omejevanje v trgovini). Konsenz oz. večinsko strinjanje je, da bo BDP v letošnjem letu v večini razvitih držav nižji kot v lanskem letu, pri tem pa se padci pretežno gibljejo med 5 in 10 % BDP. Pri tem ne smemo pozabiti ukrepov, ki jih pripravljajo države in centralne banke, ki naj bi poskušale stabilizirati del povpraševanja. Njihova učinkovitost pa ni odvisna le od tega, kako hitro bo denar resnično prišel do podjetij ali gospodinjstev, temveč (1) ali ga bodo ta sploh lahko kje zapravila in (2) ali jih bodo pripravljena zapraviti (trošenje=povečevanje BDP).

Več o tem si preberite na povezavi.

Foto: The Economist


Nazaj