Kazahstan kot velika in relativno stabilna država z ogromnimi energetskimi potenciali ponuja veliko priložnosti za slovenska podjetja, je bilo slišati na nedavnem seminarju, kako poslovati z deveto največjo deželo na svetu, ki se ga je udeležilo preko 30 slovenskih podjetij.
Največ priložnosti za poglobitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Kazahstanom je na področju farmacije, informacijsko komunikacijskih tehnologij, digitalizacije, zelenih tehnologij, sodobnih rešitev v energetiki, okoljevarstvu, gradbeništvu in inženiringu, čebelarstvu, zdraviliškem turizmu, športu in izobraževanju.
SPIRIT Slovenija je lani ob robu Astana Expo 2017 podpisal memorandum o sodelovanju s sorodno agencijo Kazakh Invest, je uvodoma poudaril mag. Gorazd Mihelič, direktor SPIRIT Slovenija. »Naša agencija preko vladnega programa za internacionalizacijo spodbuja ustanovitev, delovanje in razvoj slovenskih poslovnih klubov v tujini. Tako si prizadevamo v partnerstvu s KSBC in Kazakh Invest vzpostaviti Slovensko-kazahstanski poslovni klub v Astani pod okriljem njihovega Ministrstva za investicije in razvoj, in tako omogočiti ustrezen institucionalni okvir za slovenska in kazahstanska podjetja, ki bodo skupaj poslovala v Kazahstanu.« Državi še nimata sklenjenega meddržavnega sporazuma o zaščiti medsebojnih investicij, zato je takšna podpora izjemnega pomena.
V želji po okrepitvi sodelovanja med obema državama je bil na pobudo slovenskih podjetij pred leti v Sloveniji ustanovljen Kazahstansko slovenski poslovni klub. »Želimo si strateškega partnerstva med obema državama, kar bi gotovo vplivalo na poglobitev gospodarskega, kulturnega in tudi političnega sodelovanja med državama, ki sta si v marsičem podobni,« je dejal Dejan Štancer, predsednik kluba.
Kazahstan predstavlja izjemno uspešno delujoč model tržnega gospodarstva, je dodal Nj. eksc. Kairat Sarybay, veleposlanik Kazahstana na Dunaju in poudaril, da je država v zadnjih letih uspela izrazito zmanjšati revščino in brezposelnost. »Ker pa gre obdobje naftnega izobilja počasi h koncu, država potrebuje nove priložnosti za razvoj, predvsem v skladu z industrijo 4.0. in tu Slovenijo vidimo kot pomembnega trgovinskega partnerja v jugovzhodni Evropi.«
»Kazahstan ne želi biti več tako odvisen od naftnega sektorja, zato si vlada prizadeva razpršiti gospodarstvo, ponovno vzpostaviti zaupanje v bančni sektor in zmanjšati vlogo države v gospodarstvu,« je v nadaljevanju dejala Assel Suankulova iz Kazakh Invest. Vlada se je na upočasnitev gospodarstva odzvala s programom privatizacije, saj želi s paketom spodbud spodbuditi kreditiranje manjših podjetij in dokapitalizirati bančni sistem. Po njenih besedah velja Kazahstan med centralno azijskimi državami za investicijsko najbolj privlačno deželo, ima 11 posebnih gospodarskih con in vrsto različnih spodbud za tuje investitorje.
V nadaljevanju je Tanja Drobnič, vodja projekta na SPIRIT Slovenija na kratko predstavila gospodarsko sodelovanje med obema deželama. Blagovna menjava med Slovenijo in Kazahstanom, gospodarsko in politično vodilno državo Centralne Azije, je v letu 2017 znašala 106 milijonov evrov. »Naša država je lani na ogromen kazahstanski trg izvozila za 76 milijonov evrov blaga, predvsem farmacevtskih izdelkov, kar je kaplja v morje ob podatku, da Kazahstan na leto uvozi za več kot 30 milijard evrov blaga. Zmogljivosti še daleč niso izkoriščene v celoti.« Po njenih besedah so podjetja obeh strani zaznala poslovne priložnosti in stopajo v medsebojne odnose, o čemer priča tudi povečanje investicijske dejavnosti. Tako je bilo konec leta 2017 v Sloveniji 3,1 milijona evrov kazahstanskih investicij, v Kazahstanu pa 9,3 milijona evrov slovenskih.
Svoje izkušnje in vpogled v kompleksnost gospodarskega sodelovanja s trgom Kazahstana sta predstavili podjetji Seven Refractories in SmartIS City. Patrizia Romagna iz podjetja Seven Refractories, ki je vodilno podjetje v proizvodnji ognje odpornih materialov, je dejala, da je njihova skupina pred dvema letoma v Kazahstanu ustanovila podjetje, v katerem imajo 4 milijone evrov letnega prometa. Lani so tam postavili novo proizvodnjo linijo in pri investiciji niso zaznali posebnih težav. Lokacijo so izbrali, ker je nudila dobre pogoje – država je centralna za celotni ruski trg, konkurence na trgu ni bilo, zato je bilo ogromno potencialnih kupcev, ugodna delovna sila ter številne finančne ugodnosti s strani države. »Kazahstanci so zelo delovni ljudje, precej podobni Slovencem, odgovorni, pripadni in zanesljivi. Med slabostmi trga bi izpostavila tog bančni sistem, nestabilnost lokalne valute in težave pri pridobivanju delovnega dovoljenja. Sicer pa je naša izkušnja na tem trgu zelo pozitivna.«
Izkušnjo s kazahstanskim trgom je predstavil tudi Blaž Golob iz podjetja SmartIS City, ki razvija pametne rešitve za mesta prihodnosti in se je prijavilo na razpis za vzpostavitev Smart City Astana. Namreč kot izhaja iz programa digitalizacije Kazahstana, naj bi se pet največjih mest v tej državi prelevilo v pametna mesta. Koncept je namenjen izboljšanju učinkovitosti vseh mestnih storitev, saj so ljudje in njihove potrebe v središču tega poslanstva.
Dogodek je predstavljal pripravo slovenskih podjetij na delegacijo gospodarstvenikov iz Kazahstana, ki konec aprila prihaja v Slovenijo. V času njihovega obiska bo 24. aprila 2018 v Grand hotelu Union v Ljubljani organiziran tudi »Slovensko - kazahstanski poslovni forum,« kazahstanska podjetja pa bodo obiskala tudi nekaj slovenskih institucij in podjetij.
Javna agencija SPIRIT Slovenija je seminar organizirala skupaj z Kazakh Invest in Veleposlaništvom Republike Kazahstan na Dunaju ter s KSBC (Kazahstansko-slovenskim poslovnim klubom).
Kazahstan je po velikosti deveta največja država na svetu in največja brez izhoda na morje. Za Rusijo je največja država, ki izhaja iz nekdanje Sovjetske zveze. Z več kot 18 milijoni prebivalcev na 2,725 milijona kvadratnih kilometrov površine sodi med najredkeje poseljene države. Država je izjemno bogata z nafto in zemeljskim plinom ter rudami oziroma kovinami. Sodi med največje svetovne izvoznike urana, je pomemben pridelovalec niklja, ima izjemna vodna in gozdna bogastva, izvaža veliko pšenice in tekstila. V gospodarstvu predstavlja storitveni sektor največji delež (61 %), sledita industrija (34 %) in kmetijstvo (5 %). Nezaposlenost je v letu 2017 znašala 4,9 % in naj bi se na tej ravni gibala tudi v prihodnjih letih. Povprečna bruto mesečna plača v Kazahstanu je konec leta 2017 znašala 425,50 EUR, minimalna mesečna plača pa 61,90 EUR.
Foto: arhiv SPIRIT Slovenija/LV
