Razvojni center Srca Slovenije že 16 let povezuje lokalne ponudnike in promovira njihove storitve. Vikendi odprtih vrat se odvijajo že drugo leto, tretji letošnji je bil v Litiji. »Takšni dogodki so pomembni, ne samo za vse, ki so v projekt vključeni, temveč zlasti za nas, Litijane. S tovrstnimi dogodki se predstavimo širši Sloveniji, domačini pa si vzamemo čas za druženje, veselje in praznovanje,« je dejala ena od navdušenih udeleženk Vikenda odprtih vrat, ki je potekal v organizaciji Razvojnega centra Srca Slovenije in Občine Litija.

»Vesela sem, da imajo obiskovalci z vsakim Vikendom odprtih vrat možnost spoznavati lokalne ponudnike, njihove izdelke in domače jedi. Do zdaj smo na treh predstavili že več kot 80 ponudnikov,« je povedala Aleksandra Gradišek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije.

Ob vstopu v Litijo so obiskovalci lahko vse informacije prejeli na Turistični točki Srca Slovenije, kjer so jim v znak dobrodošlice podarili korenček. Tokrat so obiskovalci doživeli praznično Litijo, saj je občina priredila Festival skupnosti, kjer so se predstavila društva, kmetije in podjetniki iz 12 krajevnih skupnosti in litijske mestne skupnosti. Program so bogatili še Poletna muzejska noč, največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, Turistična točka Srca Slovenije in Javni zavod za kulturo, mladino in šport Litija z Mestnim muzejem Litija ter Društvo za razvoj podeželja LAZ s Stalno zbirko savskih prodnikov na Bregu pri Litiji.

Poleg prazničnih in slavnostnih dogodkov so se obiskovalci lahko športno, adrenalinsko in konjeniško udejstvovali. V Pustolovskem parku Geoss so testirali svoj pogum na plezalnih poteh in orjaškem spustu. »Obiskovalci so nad parkom in različnimi progami navdušeni. Imamo več prog, ki so označene po barvah. Rumena je za najmlajše, od 4. leta starosti, oranžna in rdeča pa sta od 12. let naprej. Čez mesec dni bomo odprli črno progo, kjer bodo željni adrenalina lahko premagovali ovire na višini 25 metrov,« je povedal Miloš Kimovec, direktor parka.

Ljubitelji tenisa so se preizkusili v tenis klubu AS v Litiji. Navdušenci jahanja so se v Konjeniškem klubu Litija naučili osnov western jahanja in se preizkusili v metanju lasa ter podkev. »Pri živalih, zlasti konjih, je pomembno, da se z njimi pogovarjamo. Da nas začutijo. S konjem je treba biti v kontaktu, treba ga je cartljati, božati, krtačiti. Vse to učimo otroke in odrasle, ki pridejo k nam. Delo s konjem da otroku avtoriteto, ki jo kasneje v življenju potrebuje, tako v šoli kot na profesionalni poti. Jezdenje pa je nadgradnja posameznikove samozavesti, prav zato nas konji naučijo spoštovanja, pravičnosti in strpnosti. To sem se naučil v 27. letih dela z njimi,« je povedal Aleksander Gombač, predsednik konjeniškega kluba. Zavod 16 podkvic, znan po hipoterapevtskem jahanju, pa je obiskovalcem omogočil brezplačno ježo in druženje s konji.

Obiskovalci so si lahko ogledali rokodelske delavnice, muzejske zbirke, galerije in kmečke domačije. Rokodelski mojster Aleš Veber je v Kresniških Poljanah izdeloval unikatne izdelke iz suhega in svežega lesa, njegova posebnost je ročno struženje. Keramičarka Barbara Vrtačnik je na Domačiji Pr' Škunder v Slivni ustvarjala okrasne posode, sklede in žlice. V Centru za zunanjo ureditev – hiša idej in povezovanj so organizirali predavanje o inovativnem povezovanju podjetništva in narave. Prav tako si je bilo mogoče ogledati razstavo slovenskih drevesnih vrst. Domače sire je bilo mogoče okušati na Domačiji Paternoster, kjer se z njihovo pridelavo ukvarjajo že več kot 20 let. »Obiskovalce najbolj pritegneta spanje na seniku in priložnost, da se preizkusijo v kmečkem načinu življenja,« je dejal gospodar Ignac Paternoster.

V Muzeju Petra Svetika so na ogled postavili zbirko o Vačah kot Slovenijo v malem. »Primorec Peter Svetik je bil po izobrazbi geodet, ki je prvi izračunal geodetsko središče Slovenije. Zato smo se odločili in s posamezniki v 80. letih ustanovili in uredili ta muzej. V Vačah imamo vse kamnine, ki se sicer nahajajo v Sloveniji, Janez Grilc, najditelj Situle iz Vač, pa jo je, preden je prišla v roke Narodnega muzeja v Ljubljani, imel kar tri leta doma,« je razložila Anka Kolenc, podpredsednica Društva za razvoj in varovanje Geoss. Oglarska domačija Brinovec, kjer ohranjajo več kot 200-letno tradicijo žganja oglja, je privabljala tudi z degustacijo oglarskega kruha in program za najmlajše popestrila z risanjem z ogljem.

V okoliških in litijskih gostilnah so obiskovalci lahko okušali domače dobrote, kot so jabolčni zavitek, popečen sir in različni sadni sokovi. Dotatno so se lahko z domačimi jedmi okrepili na izletniških kmetijah Pr' Lavrič in Pr' Krjan, v gostilnah Kovač, Berdajs na Savi, Juvan na Polšniku, v Bistroju Valvazor in znani okrepčevalnici Pri mostu.

Medgeneracijsko glasbeno društvo Litija je v petek in soboto v parku Dvorca Ponoviče že tretjič priredilo dvodnevni festival glasbe F52 – Festival litijskih glasbenih skupin. »Festival je obiskalo približno 500 ljudi, z njim pa združujemo litijske in okoliške glasbene skupine, od starejših do mlajših. Kot zanimivost naj povem, da je festival dobil ime po pilotni preizkušnji prvega leta, ko smo namesto 104 evrov kazni zaradi hrupa takoj plačali le 52 evrov,« je z nasmehom povedal Dejan Baš, direktor festivala.

Naslednji Vikend odprtih vrat bo od petka, 2. septembra, do nedelje, 4. septembra, v Lukovici.


Nazaj