Ljubljana, 29. oktober 2019 - Vsako življenje je edinstveno, njegovih najpomembnejših trenutkov pa si večina ne predstavlja brez svojih bližnjih. Prelomnice, ki najbolj zaznamujejo naša življenja, kot so poroka, rojstvo otroka in nakup nepremičnine, so obenem trenutki, ko se Slovenci odločajo za sklepanje življenjskih zavarovanj. A podatki Zavarovalnice Triglav, pridobljeni med leti 2014 in 2018, kažejo, da več kot četrtina zavarovancev svojega življenja ne zavaruje dovolj premišljeno. Toliko se jih je namreč odločilo za življenjsko zavarovanje za primer smrti z minimalno zavarovalno vsoto v višini 10.000 EUR, kar ne zadostuje za premostitev finančnih bremen najpomembnejših oseb v življenju zavarovancev, ko se jim zgodi najhujše.
Ob dnevu spomina na mrtve je prav, da pomislimo tudi na zavarovanje lastnega življenja in finančno varnost tistih, ki so vsak dan ob nas. V Zavarovalnici Triglav posameznike zato nagovarjajo, da si zastavijo manj prijetna vprašanja in premislijo, kaj bi se zgodilo z njihovimi najbližjimi, če bi se njim zgodilo najhujše. Podatki kažejo, da ima več kot četrtina zavarovancev sklenjeno življenjsko zavarovanje za primer smrti z najnižjo zavarovalno vsoto, ki je štirikrat manjša od priporočljive.
Vsaj trikratnik letne plače
Osebe se za sklenitev življenjskih zavarovanj najpogosteje odločajo ob življenjskih prelomnicah, s čimer poskrbijo za finančno varnost bližnjih v primeru svoje smrti. »Pri sklepanju življenjskih zavarovanj je pomembno, da posameznik nanj ne gleda le kot na obveznost, ampak pri tem dobro premisli predvsem o finančni varnosti, ki bo zagotovljena s premišljeno odločitvijo o primerni zavarovalni vsoti. Ta naj bi po priporočilih Slovenskega zavarovalnega združenja dosegala vsaj trikratnik letne
neto plače zavarovanca. Če upoštevamo povprečno neto plačo v Sloveniji, bi zavarovalna vsota za ta namen morala znašati vsaj 40.000 EUR,« pojasnjuje Andreja Pelc, izvršna direktorica za osebna zavarovanja Zavarovalnice Triglav ter dodaja: »A to je zavarovalna vsota, ki bi zadoščala zgolj za nadomestitev izpada dohodka za minimalno priporočljivo obdobje treh let. Ta pa ne pokrije morebitnih finančnih dolgov v obliki kreditov, ki jih je treba prišteti v izračun.«
V Zavarovalnici Triglav pravijo, da je življenjsko zavarovanje za primer smrti najbolje skleniti takoj, ko se pojavi potreba po njem – torej, ko se v življenju posameznikov pojavijo osebe, ki so finančno odvisne od njih (zakonci, otroci), ali ko se zavežejo k daljšim finančnim obveznostim (npr. ob najemu kredita za nakup nepremičnine). Njihovi podatki kažejo, da se Slovenci najpogosteje življenjsko zavarujejo v času aktivne delovne dobe, saj je povprečna starost zavarovancev med leti 2014 in 2018 znašala 38 let. Višina premije zavarovanja je odvisna tudi od starosti in zdravstvenega stanja zavarovanca, kar pomeni, da mlajši in bolj zdravi posamezniki za enako zavarovalno vsoto plačajo manj.
Prenizka tudi povprečna izplačana zavarovalna vsota
V obdobju od leta 2014 do 2018 je bila povprečna starost pokojnega, ki je imel sklenjeno življenjsko zavarovanje za primer smrti, le 48 let. Od teh je pri kar 82 % smrt nastopila kot posledica bolezni, pri 18 % pa kot posledica nezgode. Povprečna izplačana zavarovalna vsota v tem obdobju je znašala 32.000 EUR, kar pa je še vedno manj od priporočljive zavarovalne vsote.
Spodbuda k premisleku o zavarovanju in pogovoru o najtežjih vprašanjih
V Zavarovalnici Triglav širšo javnost k razmisleku o zavarovanju življenja spodbujajo s kampanjo »Vprašajmo življenje.« V sklopu kampanje so vzpostavili tudi spletno stran Zivljenje.triglav.si, na kateri lahko posamezniki izvejo več o pomenu življenjskih zavarovanj, v testu preverijo, kako tvegano živijo ter s pomočjo spletnega kalkulatorja izračunajo, kakšna bi morala biti njihova zavarovalna vsota, da bi poskrbeli za finančno varnost najbližjih.
Življenjsko zavarovanje za primer smrti je le eden od pomembnih vidikov, s katerimi lahko posamezniki svojcem zagotovijo finančno varnost in poskrbijo, da bi jim bilo ob izgubi nekoliko lažje. Poleg tega je priporočljivo, da imajo zavarovanci skrbno shranjene vse dokumente, ki bi jih svojci potrebovali, popisano premoženje in nenazadnje spisano oporoko. Le tako lahko v naprej poskrbijo za najbližje v težkih trenutkih in jim pomagajo, da se izognejo nekaterim socialnim in pravnim nejasnostim ter se v večji meri posvetijo v tistem trenutku najpomembnejšemu – žalovanju, so zapisali v poglobljeni zgodbi Ko se zgodi najhujše na portalu Vse bo v redu. Za vse, ki se srečajo z minljivostjo bližnjih, so na pregleden način predstavili tudi nasvete, ki jim bodo pomagali pri urejanju obvezne dokumentacije v tem težkem času in pri uveljavljanju izplačila pri zavarovalnici.
Življenjsko zavarovanje za primer smrti med leti 2014 in 2018 v Zavarovalnici Triglav v številkah
- 38 let je povprečna starost oseb, ki sklenejo življenjsko zavarovanje
- 27 % oseb, ki sklene življenjsko zavarovanje za primer smrti, se odloči za najnižjo zavarovalno vsoto v višini 10.000 EUR, ki v večini primerov ne zagotavlja potrebne finančne varnosti bližnjih
- Zavarovalna vsota naj bo določena vsaj v višini zneska, ki predstavlja seštevek 3-kratnika letne neto plače in zneska finančnih obveznosti zavarovanca
- 48 let je bila povprečna starost zavarovanih oseb, ki so v obdobju trajanja zavarovanja umrle
- 32.000 EUR je znašala povprečna izplačana zavarovalna vsota v primeru smrti
- 82 % vseh izplačanih zavarovalnin je bilo posledica bolezni
- 18 % vseh izplačanih zavarovalnin je bilo posledica nezgode
