Ljubljana, 01.08.2018. – Podjetja s seznama Fortune 500 letno vložijo približno 400 milijard dolarjev v digitalne programe, s kar 20 % rastjo v letu 2017. Digitalizacija delovnih mest zaradi globalnih prizadevanj poteka uspešno, z mnogimi spremembami na poti. V luči tega trenda je A. T. Kearney opravil raziskavo 'Delovno mesto prihodnosti', v kateri je sodelovalo več kot 200 menedžerjev in zaposlenih v regiji osrednje Evrope. Izsledki kažejo, da strah pred umetno inteligenco in izgubo nadzora ostaja, kljub temu pa večina zaposlenih digitalizacijo na delovnemu mestu pričakuje odprtih rok.
A.T. Kearney v svoji raziskavi predstavlja najnovejše poglede zaposlenih in menedžmenta na digitalizacijo ter diskutira o najuspešnejših pristopih v digitalni dobi. Sodelujoči v raziskavi so predstavili pogled na digitalizacijo v svojemu podjetju in pričakovanja za prihodnost. Izpostavili so tudi svoje pomisleke glede digitalizacije in priložnosti, ki jih po njihovem ta obeta. V raziskavi so sodelovali zaposleni na vseh ravneh menedžmenta (med vrhovnim in srednjim menedžmentom ter horizontalno upravljanje) in zaposleni v vseh starostnih skupinah. Izsledki, predstavljeni v nadaljevanju, so zbrani na podlagi mnenj anketirancev o avtomatizaciji in digitalizaciji delovnega mesta.
Menedžerji in zaposleni se avtomatizacije veselijo
Okoli 73 % menedžerjev in 82 % zaposlenih se je na digitalizacijo poslovnih prostorov odzvalo pozitivno, s samo 6% zaposlenih in 4% managerjev, ki se sprememb »bojijo«. Zaposleni gledajo na digitalizacijo celo bolj pozitivno kot njihovi menedžerji. Kar 50 % jih je odgovorilo, da se sprememb veselijo, medtem ko to mnenje deli le 31 % menedžerjev.
Navkljub večinsko pozitivnemu pogledu na digitalizacijo poslovnih prostorov, anketirance skrbijo določeni vidiki vzhajajočega trenda. Pomisleki segajo od varnosti zaposlitve do dolgoročne trajnosti tradicionalnega modela poslovnega okolja. Najbolj pogost odgovor na vprašanje: »Kaj vidite kot največjo grožnjo ali nočno moro avtomatizacije in robotizacije?«, je bil 'hitro rastoča nezaposljivost / konec človeštva’. Med pogostimi skrbmi so še ‘pomanjkanje sočutja', 'dinamične spremembe (za delo) zahtevanih kompetenc', in 'potencialne napake povzročene s strani robotov'. Določene skrbi so povezane neposredno z razvojem umetne inteligence, denimo 'izguba nadzora', 'zloraba umetne inteligence', in 'samozavedna umetna inteligenca'. Raziskava je pokazala, da je skrb menedžerjev glede ohranjanja svojega delovnega mesta v bližnji prihodnosti zanemarljiva, saj jih le 11 % verjame, da bodo roboti njihovo delo sposobni opravljati pred letom 2025. Kljub vsemu jih 60 % meni, da bo tudi to v prihodnosti možno.
Kljub temu, da bodo mnoga podjetja čutila vpliv digitalizacije, pa imajo glede brezposelnosti določene industrije več razlogov za skrb kot druge. Marko Derča, podpredsednik in vodja A. T. Kearney ekipe za digitalno transformacijo v vzhodni Evropi meni: »Veliko število delovnih mest v intenzivno storitvenih industrijah, kot sta gostinstvo in maloprodaja, bo najverjetneje avtomatiziranih in digitaliziranih v prihodnjih 20 letih. Sektorje, povezane s tehnologijo, pa tudi sektorje, ki zahtevajo visoko stopnjo osebne interakcije, bo digitalizacija verjetno manj prizadela.«
Raziskava je pokazala tudi vpliv različnih stopenj digitalizacije na določene funkcije v podjetjih. Več kot polovico anketirancev verjame, da obstaja manj kot 20 % možnost, da bodo funkcije, ki so povezane s kritičnim razmišljanjem, prodajo, strategijo in človeškimi viri, v naslednjih treh letih eliminirane in se bodo izvajale s pomočjo tehnologije. Po drugi strani je okoli 25 % anketirancev pripisalo več kot 60 % verjetnost, da bodo ponavljajoča opravila na področjih, kot so denimo računovodstvo, poročanje in kontrola, eliminirana.
Priložnosti avtomatizacije presegajo le neposredne koristi
Anketiranci vidijo tudi neposredne koristi avtomatizacije. Le-te so povezane predvsem z avtomatizacijo ponavljajočih se nalog, izboljšano učinkovitostjo in minimizacijo napak. Dodatne prednosti zajemajo večjo prilagodljivost storitev, optimizacijo stroškov in 24-urno razpoložljivost strankam. Mlajše generacije zaposlenih vidijo priložnosti predvsem v tem, da roboti prevzamejo ponavljajoča opravila, medtem ko se lahko sami usmerijo v aktivnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost, so bolj
zanimive in kjer so lahko kreativni.
Ob spremembah, ki jih prinaša digitalizacija, so poleg neposrednih prisotne še posredne koristi, ki podjetjem omogočajo izpolnjevanje pričakovanj mladih iskalcev dela. Povečana digitalizacija delovnih mest je v skladu z željami zaposlenih po rednih razgovorih o delovni uspešnosti, razvoju spretnosti in izboljšanju ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem[1]. »Da bi podjetja izpolnjevala pričakovanja mladih iskalcev dela, morajo še naprej razmišljati o svojem organizacijskem in poslovnem modelu. S pomočjo digitalizacije bodo lahko podjetja premaknila svoje hierarhične modele proti bolj linearni, agilni organizacijski shemi,« poudarja Marko Derča, in dodaja: »Običajen delovnik 'od devetih do petih' bi lahko bil nadomeščen z bolj fleksibilnim urnikom. Zaposleni bodo manj vezani na eno lokacijo, avtomatizacija ponavljajočih opravil pa bo omogočila več časa za inovativnost in kreativnost posameznikov. Posledično se bodo spremenili tudi skupni delovni prostori, ki bodo postali bolj sodelovalni in se premaknili od fizičnih do digitalnih.«
[1 in 2] Vir: Raziskava Gallup 2017
