Kaj storiti, da bo naša prihodnost bolj trajnostno naravnana? Tako so se vprašali v Zelenem inkubatorju podjetja Procesni inženiring, ki sta ga podprla Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Medtem ko celotna družba razpravlja o »novi realnosti« in se zdi, da se ključni odločevalci zapletajo v debate o krivcih in kratkoročnih ukrepih za to ali drugo interesno skupino, so jim odgovore prinesli mladi. Že poleti so jih z natečajem na temo Krasni novi svet izzvali k razmišljanju, ta konec tedna pa se je na Rogli kresalo od izvirnih zelenih trajnostnih idej. Spet se je potrdilo, da na mladih svet stoji.

Organizatorje tega ambicioznega in aktualnega projekta, katerega namen je ustvariti pogoje za resnično konstruktivno razpravo o prihodnosti in izzivih naše družbe – s tistimi, ki ju bodo dejansko soustvarjali – je v razpisu natečaja zanimalo, kako prihodnost vidi izbrana skupina najbolj prodornih mladih raziskovalcev, umetnikov, inovatorjev, inženirjev in vizionarjev. Zanimalo jih tudi, kaj se zgodi, če jim zastavijo izziv, naj ponudijo konkretne ideje in projekte, da bo naša skupna prihodnost bolj trajnostno naravnana in manj odvisna od kratkovidnih dejanj, ki lahko našo družbo v prihodnosti drago stanejo. Mladi so jih že s prijavljenimi predlogi močno presenetili. Na natečaj se je do začetka septembra prijavilo 64 mladih v starosti od 18 do 26 let. Selekcijski postopek je izvedla komisija iz podjetja Procesni Inženiring d.o.o. in Ustvarjalnika, pospeševalnika mladinskega podjetništva. Zaradi aktualnih zdravstvenih ukrepov in selekcijskega postopka so na zaključek natečaja na Rogli lahko povabili le 24 mladih, z najboljšimi idejami in predlogi.

Na Rogli so imeli možnost in priložnost sodelovati v konstruktivni razpravi o konkretnih korakih, ki jih lahko naredi mlada generacija za bolj odgovoren in bolj trajnosten jutri. Organizatorji so jim pripravili štiri izzive, v zelenih delavnicah so morali pripraviti prepričljive predstavitve predlogov, produktov in nalog za konkretne okoljevarstvene ukrepe in energetsko učinkovitost. V petih skupinah so razvijali konkretne ekološke rešitve za določeno okoljevarstveno problematiko, denimo problem onesnaževanja okolja s prometom, pogozdovanja, odpadkov v gorah, neuporabljenih urbanih površin, in razvijali inovativne ekološke izdelke. Strokovna komisija je bila pri izbiranju najboljše okoljevarstvene rešitve pozorna na njihovo angažiranost, ustvarjalnost, samoiniciativnost, sposobnosti hitrega odločanja, prevzemanja pobud, kreativno razmišljanje, domišljijo in motivacije. Preverjali so, kako delujejo posamično in kako sodelujejo v skupini.

Na podlagi vsega, kar so mladi v teh izzivih pokazali, in na podlagi poslanih projektov, je komisija, sestavljena iz predstavnikov Zelenega inkubatorja in Ustvarjalnika, izbrala zmagovalca, ki je prejel 3000 evrov nagrade. Zmagal je Nikolaj Salaj za inovativno idejo revitalizacije neizkoriščenih mestnih površin. Na natečaj Krasni novi svet je prijavil tri projekte, odločilne pa so bile sposobnosti, ki jih je v živo pokazal na Rogli. Poleg študija arhitekture njegovi interesi zajemajo širša kreativna področja, kot sta denimo produktno oblikovanje in umetnost. S študijem mu je sicer uspelo zapolniti velik del njegovih kreativnih interesov, vendar se je vedno rad udeleževal tudi drugih ustvarjalnih aktivnosti ter ob tem spoznal nadarjene ljudi iz najrazličnejših področij. Lani je opravljal raziskovalno delo v Tokiu, te dni pa se odpravlja na študijsko prakso na Dansko. Nikolaj meni, da so področja kreativnih industrij ključ za razvoj večplastne, dinamične in trajnostne družbe. Po prejemu nagrade je povedal: »Živimo v svetu idej, trajnostnih ideologij, inovativnih poslovnih rešitev. Živimo v svetu kreativnih potencialov, tehnoloških ekscesov, v svetu kjer nezdružljive stvari sovpadajo in se medsebojno dopolnjujejo. V svetu napredka in razvoja, ki pa ni nujno vedno smiseln. Razpis Zeleni inkubator združuje napredek, inovativnost in progresivnost pomaga razumeti skozi prizmo okolja, družbe in ekonomije. Kreativne potenciale mladih poskuša umeščati v razširjene kontekste z namenom nastanka celovitih trajnostnih rešitev. Svet je fuzija družbenih, ekoloških in ekonomskih sistemov, ki se med seboj stalno pretakajo, prepletajo in dopolnjujejo. Četudi šolski sistemi vsebine poučujejo kot zaprte panoge, je problematike treba razumeti širše. Trajnostne rešitve niso enostavne in zahtevajo celovite pristope, ki presegajo znanja ali interese posameznikov. Prihodnost reševanja problemov, v akademskem ali 'resničnem' svetu, bo morala še bolj temeljiti na večplastnosti in interdisciplinarnosti kolektivov. Veliko odgovornost pri procesu pa nosimo prav mi - mladi kreativci, ki z novejšimi pristopi doprinašamo k inovativnejšemu reševanju problemov in alternativnim razvojnim potencialom. Skupaj oblikujmo svoj Krasni novi svet.«

Zeleni Inkubator je od lanskega leta novo delovno področje med kulturnim in kreativnim ter inženirskim sektorjem za okrepitev zavedanja okoljevarstvenih ukrepov in energetske učinkovitosti ter pretok specifičnih znanj, izkušenj in kreativnosti med sektorjema. Zasnovali so ga v celjskem podjetju Procesni Inženiring d.o.o., v osrednjem ponudniku energetsko učinkovitih zelenih inovativnih tehnologij za težko industrijo. Izvajajo ga v sodelovanju s podjetniškim peskovnikom Ustvarjalnik, ki s svojimi mentorji pomaga mladim, da izkoristijo vse potenciale svoje domišljije. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Organizatorji projekta so z mladinskim ustvarjalnim natečajem Krasni novi svet odprli prostor za konstruktiven razmislek, iz njega pa so izšli tudi konkretni predlogi za reševanje najbolj perečih družbenih izzivov trenutnega časa. Računajo tudi, da bo iz takšnih izzivov počasi nastal zametek skupnosti novih mnenjskih voditeljev, ki bodo v bodoče zavezani k trajnostnemu pristopu, k napredku in razvoju v naši državi, regiji in na naši Zemlji.

Špela Jernejc, direktorica podjetja Procesni Inženiring, v katerem se je rodila zamisel o Zelenem inkubatorju in natečaju Krasni novi svet je po koncu izziva na Rogli povedala: »Veseli smo, da so se mladi na naš vseslovenski okoljevarstveni natečaj tako množično odzvali. Pripravili so res inovativne ideje, predloge in raziskave. Ker v našem podjetju izdelujemo ekonomične in okolju prijazne industrijske peči, sušilnice in termične oksidacijske naprave, s svojim delom dejansko rešujemo emisije, saj presežek iz odpadnih snovi vrnemo nazaj v tehnološki proces. Zato se še toliko bolj zavedamo, kako pomembno je znanje generacij, ki prihajajo za nami. Tehnologija je neločljivi del naših življenj, od nje smo vsi odvisni. S tehnološkimi izumi v našem podjetju nenehno razvijamo še čistejše in okolju prijazne tehnologije. Zato sem prepričana, da je mlade treba spodbujati k inovativnemu in ustvarjalnemu razmišljanju, da se se bodo zavedali vpliva, ki ga ima sleherni ekološki izum, sleherna tovrstna ideja, na našo naravo, življenje, podjetja in za našo skupno prihodnost.«

Vodja projekta Zeleni inkubator, ugledna slovenska pesnica in politologinja dr. Glorjana Veber je po zaključku sobotnega dogodka na Rogli takole strnila misli: »S projektom Zelenega inkubatorja želimo med drugim spodbuditi tudi druga podjetja, da bi po svojih najboljših močeh prispevala k temu, da bo naše življenje bolj usmerjeno k naravi, ekološkemu, čistemu in odgovornemu. Industrijski obrati bi se morali zavedati, da imajo lahko učinkovitejše in bolj ekonomične naprave, s tem skrbijo za okolje in hkrati še privarčujejo. Živimo v času, ko se v družbi potencirajo nesoglasja in konflikti, zato smo veseli, da različni deležniki v Zelenem inkubatorju združujemo moči za obče dobro. Z njim smo povezali inženirski sektor s kreativnim, ozaveščali javnost in hkrati dali priložnost mladim, da pokažejo svoje sposobnosti, znanje in inovativnost, da povedo kakšen svet si želijo in to s konkretnimi predlogi. Vsekakor si želimo tudi več zanimanja za inženirske poklice med mladimi, lahko pa tudi na drugih področjih delajo z mislijo na okolje, če le prepoznajo priložnosti. Izbira le enega zmagovalca je bila izredno težka, saj je že sam selekcijski izbor prinesel resnično najboljše kandidate. Zato smo veseli, da bo še nekaj drugih najboljših prav tako prejelo štipendije. S projektom Zelenega inkubatorja bomo vsekakor nadaljevali, kljub temu, da je bil v tej obliki zastavljen kot enoletni projekt. Zato smo že pripravili Zeleno izjavo, s katero spodbujamo podjetja, naj se ji pridružijo in pokažejo, da se zavedajo izzivov okolja, sodobne civilizacije in tehnologije.«

Hkrati z izzivom Krasni novi svet je na Rogli namreč potekal tudi selekcijski izbor za podelitev štipendij Fundacij za ustvarjalne mlade, ki deluje pod okriljem Ustvarjalnika. Mentorji iz omenjenega mladinskega podjetniškega pospeševalnika in predstavnica Zelenega inkubatorja so namreč ves dan natančno opazovali vse udeležence, kako izpolnjujejo naloge. O novih štipendistih se še odločajo, o izboru jih bodo pisno obvestili v prihodnjih dneh.

Opis naslovne fotografije
Strokovno komisijo je s svojo ekološko zavzetostjo prepričal študent arhitekture Nikolaj Salaj. Nagrado mu je izročila vodja projekta Zeleni inkubator dr. Glorjana Veber.

Foto: Polona Loborec


Nazaj