Ljubljana, 24. novembra 2022 - Leto 2022 zaznamuje gradbeništvo kot stroko, ki je s pogledom vse bolj zazrta v prihodnost. Novi načini razmišljanja o gradnji in novo znanje, ki je na voljo, se vse bolj usmerjajo k trajnostnemu razvoju, prilagajanju podnebnim spremembam ter bolj zeleni in varni prihodnosti. Raziskava družbe PlanRadar iz junija 2022 razkriva, kakšne so smernice in trendi v arhitekturi prihodnosti.
Razumevanje prihodnosti arhitekture
Družba PlanRadar je junija 2022 izvedla raziskavo o arhitekturnih trendih za prihodnost, prednostnih nalogah in strategijah na področju arhitekture. Ekipa je raziskala 12 držav, v katerih je podjetje dejavno v Evropi, Severni Ameriki in na Bližnjem vzhodu: ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Španijo, Italijo, Slovaško, Češko, Madžarsko, Poljsko ter Združene arabske emirate.
Kot je pokazala raziskava, na načrtovanje stavb močno vplivajo lokalne razmere. Arhitekti so bili vedno omejeni z materiali, dostopnimi na določenem območju, okusom ljudi, njihovimi specifičnimi zahtevami ter podnebnimi spremembami. V današnjem globalnem svetu so gradbeni materiali in trendi, ki vplivajo na arhitekturo, vse bolj univerzalni. Stavbe se danes v veliki meri opirajo na materiale, kot sta jeklo in beton, medtem ko so v preteklosti prevladovali lokalni materiali, kot so bambus, kamen, glina ali celo led. Prav tako se arhitekti odzivajo na globalne izzive - zlasti na podnebne spremembe.
Razlike med državami so kljub temu še vedno prisotne
Vplivi podnebnih sprememb denimo, se bodo različno občutili na posameznih koncih sveta ter bodo zato na arhitekturo vplivali na edinstvene, lokalne načine. Arhitekti v Arabskem zalivu bodo na primer morali projektirati za ekstremno vročino, medtem ko bodo tisti v zahodni Evropi morali pri projektiranju upoštevati tudi poplave.
Najboljše prakse pri doseganju trajnostnih ciljev
Arhitekti po celem svetu se obračajo k različnim praksam, ki lahko prispevajo k večji trajnostni naravnanosti gradbene panoge. Največ se omenja krožno gospodarstvo, gradbeni materiali za ponovno uporabo, kot skupna značilnost arhitekture prihodnosti sledi ohranjanje vode, zmanjšanje porabe energije v stavbah ter ohranjanje obstoječih zemljišč in okolij. Kar v polovici držav, vključenih v raziskavo, pričakujejo, da bodo v prihodnosti v arhitekturo vključeni elementi obnovljivih virov
energije. Ne glede na to, ali gre za vključitev sončnih panelov, zemeljskih toplotnih črpalk ali drugih obnovljivih virov energije, bi ta pristop lahko zmanjšal emisije ogljika, povezane z oskrbo stavb z energijo.
Ena od poti do bolj trajnostne arhitekture je dajanje prednosti pešcem, kolesarjem ter javnemu prevozu v urbanih naseljih. Z zagotavljanjem varnih območij za te kategorije lahko mesta občutno zmanjšajo emisije, povezane s prevozom. Raziskava razkriva, da le na Poljska in Združene države Amerike menijo, da dostopnost peš ni najboljša praksa za bolj trajnostni razvoj mest. V Združenih državah Amerike je to morda posledica dosedanje ureditve, saj je bila večina mest v ZDA zasnovana za uporabo avtomobilov. Slovenska mesta z novimi kolesarskimi in peš potmi, zapiranjem mestnih središč za motorni promet ter posodobitvami javnega potniškega prometa svoje prebivalce spodbujajo k uporabi okolju prijaznih načinov prevoza. Velik poudarek namenjajo tudi zelenim površinam, ki prebivalce vabijo k aktivnemu preživljanju prostega časa, varujejo biotsko raznovrstnost ter blažijo ogljični odtis mest.
Ključni materiali, ki bi lahko v prihodnjih letih postali bolj razširjeni
Vse več držav poroča o načrtih za uporabo novih, trajnostnih biomaterialov v gradbeništvu. Večina držav, vključenih v raziskavo meni, da se bosta v prihodnosti v gradbeništvu pogosteje uporabljala les in konoplja, pričakuje se tudi razširjena uporaba slame in drugih trav ter gliv. Vsi našteti biomateriali so trajnostni, saj med rastjo absorbirajo ogljikov dioksid, ki ga nato desetletja "skladiščijo" v strukturi stavbe.
Slovenija je ena izmed držav z največjo površino gozdov v Evropi in tako ena najbogatejših z lesom. Letno nam ga na prebivalca priraste približno štiri kubične metre. To les uvršča med pomembne naravne vire, ki ima v primerjavi z drugimi materiali tudi številne prednosti. Les je naravno obnovljiv, lahko ga recikliramo, poleg tega pa pomembno prispeva k zniževanju emisij toplogrednih plinov. Vsak kubični meter izdelka iz lesa, uporabljen namesto drugega materiala, zmanjša količino CO2 v ozračju za povprečno 1,1 tono. Razširjeno je tudi zanimanje za les in križno lepljeni les, saj sta sposobna prenašati velike obremenitve in hkrati skladiščiti ogljik.
Eden izmed najbolj razširjenih naravnih gradbenih materialov je tudi konoplja. Ta se lahko uporablja kot oblika betona, saj ima podobne strukturne lastnosti kot tradicionalni materiali, obenem pa je poceni, saj rastlina tudi hitro raste. Pomemben korak naprej predstavlja uporaba recikliranih materialov (recikliran beton, opeka, ipd.). Ponovna uporaba tovrstnih materialov pomeni, da se lahko izognemo emisijam, povezanim z njihovim začetnim pridobivanjem in proizvodnjo. Samo proizvodnja betona predstavlja približno 7 % svetovnih emisij ogljikovega dioksida, zato lahko recikliranje gradbenih materialov znatno zmanjša ta vpliv. Slovenija se lahko pohvali z eno izmed tehnološko najbolj naprednih evropskih cementarn, ki načrtuje do leta 2035 postati ogljično popolnoma nevtralna.
Medtem ko je večina držav izrazila zanimanje za materiale kot so les, reciklirani materiali, slama ter drugi "novi" materiali, si nekatere države utirajo lastno pot. Primer je Italija, kjer so mnenja, da se bo v prihodnosti v gradbeništvu uporabljalo največ materialov kot so grafen, ekološke fotokatalitske barve, regenerirani najlon, kompozitni materiali in beton iz ogljikovih vlaken. Na drugi strani nekatere države ostajajo pri eksperimentiranju z novimi materiali razmeroma zadržane. Madžarska na primer kot "nove" materiale, ki se bodo uporabljali v prihodnjih letih, opredeljuje le les in križno lepljeni les, Združeni arabski emirati pa izražajo zanimanje le za "pametne materiale".
Odpornost gradnje stavb na zunanje vplive
Odziv sodobne gradnje na ekstremne vremenske razmere je vsaj deloma povezan z zgodovino naravnih nesreč v posameznih državah. ZDA so v zadnjih dveh desetletjih prizadele številne poplave, hurikani in požari v naravi. Na severu Evrope so bile države, kot sta Združeno kraljestvo in Nemčija, v zadnjih letih pogosto nenadno poplavljene, v Italiji stalna grožnja ostajajo potresi. V zadnjem desetletju so Slovenijo prizadele poplave, zemeljski plazovi, suše in vročinski valovi. Leta 2014 je
gozdove po celotni državi prekril žled ter povzročil ogromno škodo, v letošnjem letu pa smo bili priča najobsežnejšim gozdnim požarom v zgodovini samostojne Slovenije, ki so pustošili po Krasu. Glede na to, da bodo podnebne spremembe države po svetu pestile tudi v prihodnosti, je zaskrbljujoče, da se nekatere države še vedno niso resno lotile vprašanja, kako bi svojo arhitekturo naredile bolj odporno.
Nadgradnja v primerjavi z novo gradnjo
Svetovno prebivalstvo se še naprej povečuje, zato ostaja potreba po novih stanovanjih. Vendar pa je cena za planet toliko večja, kolikor več jih zgradimo. Zato vse več držav daje prednost posodabljanju, prenovi in nadgradnji obstoječih stavb. V Sloveniji je trenutno praznih okoli 70.000 stanovanj. V takšni situaciji, bi bilo najbolj učinkovito ne samo graditi nova, ampak tudi sanirati že obstoječa stanovanja ter resocializirati starejše soseske. Poskrbeti bi bilo treba tudi za celostno
upravljanje obstoječih sosesk, kar bi mestom ponovno pomagalo zadihati in uporabiti vso infrastrukturo, ki je bila v preteklosti že nastavljena. Prenova obstoječih stavb je seveda odličen način za zmanjšanje izpustov emisij, vendar ni povsod priljubljena. To je lahko posledica demografskih značilnosti, kulturnih okusov in prednostnih nalog gradbene industrije. Prenova in sprememba namembnosti zahtevata tudi drugačna znanja in spretnosti kot gradnja novih objektov.
Od lokalnega do globalnega
Arhitekti so vedno morali razumeti tako univerzalna načela načrtovanja in inženirstva kot tudi lokalno okolje ter njegove vire. Potreba po ravnovesju med lokalnim in globalnim je še vedno zelo aktualna, saj so lokalne sile zaradi podnebnih sprememb pod vse večjim pritiskom. Raziskava PlanRadarja prav tako kaže, da na arhitekturo povsod vplivajo številni trendi ter teme, med katerimi še posebej izstopa trajnost. Hkrati se svetovni trendi ne prenašajo vedno na specifične okoliščine
posameznih držav, tako, da različne države k reševanju podobnih izzivov uporabljajo zelo različne pristope.
O podjetju in platformi PlanRadar
PlanRadar je večkrat nagrajena digitalna platforma SaaS za upravljanje dokumentacije na terenu, upravljanje nalog ter komunikacijo pri gradbenih in nepremičninskih projektih, ki deluje po vsem svetu na več kot 65 trgih. PlanRadar digitalizira vse vsakodnevne procese in komunikacijo, povezuje udeležence v gradbenih in nepremičninskih projektih, zagotavlja dostop do dragocenih podatkov v realnem času ter ekipam omogoča večjo kakovost, nižje stroške in hitrejšo realizacijo dela.
Platforma, ki jo je enostavno uporabljati, dodaja vrednost med celotnim življenjskim ciklom stavbe, vsem vpletenim osebam, od izvajalcev in inženirjev do lastnikov in upravljavcev nepremičnin, s prilagodljivimi možnostmi za podjetja in procese vseh velikosti. Več kot 120.000 strokovnjakov že uporablja PlanRadar za sledenje, povezovanje in reševanje težav na gradbiščih in izven njih. Platforma, ki je enostavna za dostop in uporabo, je trenutno na voljo tudi v 20 jezikih in se lahko uporablja na vseh napravah IOS, Windows in Android. PlanRadar ima sedež na Dunaju v Avstriji ter 18 pisarn po vsem svetu.
