Letošnji prvi Zeleni zajtrk je gostil izvrstne mednarodne in slovenske govorce iz javnega in zasebnega sektorja, ki so naslovili pomembno tematiko prihodnosti: Prilagajanje podnebnim tveganjem za večjo odpornost podjetij. Za razliko od blaženja podnebnih sprememb – ki se osredotoča na zmanjšanje emisij in toplogrednih plinov – se prilagajanje podnebnim spremembam osredotoča na predvidevanje škodljivih učinkov podnebnih sprememb in ustrezno ukrepanje, da bi preprečili ali zmanjšali škodo. Predvsem pa je pomembno, da podjetja izkoristijo priložnosti, ki se s podnebnimi spremembami pojavljajo.

Vodja platforme za trajnostni razvoj v srednji in vzhodni Evropi pri PWC Limited Albena Markova je povedala, da je prvi in najpomembnejši korak podnebnega prilagajanja velikih podjetij ocena podnebnih tveganj. Naslednji korak, ki ga morajo podjetja narediti, je preučiti ranljivost poslovanja in dobavne verige. Torej ranljivost celotne vrednostne verige. Pripraviti morajo mnenja o resnosti vpliva podnebnih sprememb na njihovo poslovanje, identificirati najbolj pereča področja, načrtovati intervencije in njihove stroške. Razlik za mala in srednja podjetja na tem področju po njenem mnenju ni, vsaj kar zadeva vidik zavedanja podnebnih tveganj. »MSP morajo, prav tako kot velika podjetja, identificirati svoje ranljivosti. Ker imajo MSP manj sredstev, lahko poskusijo sodelovati z zunanjimi strokovnjaki iz akademskih krogov, ki prav tako razumejo vplive podnebnih sprememb in njihove posledice. To bi bil hiter in cenejši način, da se MSP usposobijo na tem področju. MSP morajo nato ugotoviti, kako pripravo na tveganja dejansko poslovno in finančno utemeljiti, nazadnje pa je potrebno najti še vire za začetek izvajanja podnebnih ukrepov in dejavnosti,« je preko video povezave za zaključek povedala Markova iz PWC.

Uvodnemu nagovoru je sledila okrogla miza, kjer so sodelovali predstavniki države, občin in gospodarstva. Državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je prepričan, »da smo korenito stopili v obdobje največjih sprememb svetovne ekonomije, ki so pogojene tako s tehnološkimi, podnebnimi, geopolitičnimi in nenazadnje tudi s kulturnimi in socialnimi spremembami.« Ta čas, pa da je treba izkoristiti za resen preporod slovenskega gospodarstva. Mitja Feri, član uprave Generali zavarovalnice, se s povedanim ni mogel bolj strinjati. »Poleg najbolj odmevnih poplav, smo samo leta 2030 zabeležili sedem ekstremnih naravnih dogodkov. Po vseh naših statistikah so to dogodki, ki bi se morali zgoditi le enkrat na 500 let,« je na presenečenje vseh dejal Feri, ter dodal: »Vidimo, da se podnebje spreminja in tudi mi nameravamo prilagoditi svoje storitve, vključno s kritji in dvigom finančne pismenosti med zavarovanci. Pismenost je bistvena, saj na slovenskem trgu ena tretjina objektov sploh ni zavarovanih za naravne pojave, kar nas postavlja na nižji nivo v primerjavi z ostalimi zahodnimi državami.«

Gost okrogle mize je bil tudi direktor Rihter hiše Janez Rihter, ki je med drugim povedal: »Smo podjetje, ki se že dlje časa ukvarja s trajnostjo zato so nam tovrstne tematike blizu. Vsak dan se v podjetju pogovarjamo, kako bi lahko bili še bolj trajnostni in zelo me navdušujejo takšni dogodki kot je današnji, saj predstavljajo izredno priložnost za izmenjavo mnenj. Tema je obsežna in kompleksna, zato je sodelovanje na tem področju res pomembno.«

Sodelovanje ni tuje niti podpredsedniku skupine Elan, Leonu Korošcu. Podjetje je namreč na področju podnebnega prilagajanja pričelo sodelovati celo s konkurenco. »Kar je pri nas zanimivo je to, da smo se povezali znotraj zimske športne industrije, z igralci kot so Atomic in Fisher. Čeprav smo en drugemu konkurenca, smo se združili v t.i. Climate Pact, kjer skupaj iščemo rešitve za okolju prijaznejšo izdelavo športne opreme,« je Korošec predstavil presenetljivo sodelovanje in podal primer, kako lahko podjetje podnebno tveganje izkoristi kot priložnost: »V Elanu se podnebno prilagajamo tako, da se v večjem obsegu pričenjamo usmerjati v poletne programe. Kot izgleda, bo zaradi podnebnih sprememb namreč v prihodnosti priložnosti za poletni gorski turizem več.«

Pred prav posebnim izzivom stoji tudi Mestna občina Ljubljana. V sklopu Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest so se namreč zavezali, da bodo do leta 2030 postali ogljično nevtralni. »Trenutno v Mestni občini Ljubljana ustvarimo 8,4 tone CO2 na prebivalca na leto. Naša zaveza pomeni, da bomo do leta 2030 morali to število spraviti na ničlo. Je pa pozitivno to, da smo s pomočjo strokovnjakov izračunali, da je razogljičenje možno. A pomembno je vedeti, da sodelovanje z državo, organizacijami in podjetji ne bo zadostovalo. Potrebno bo angažirati vsakega posameznega prebivalca mestne občine, če želimo, da nam uspe,« je visoke ambicije opisala vodja oddelka za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana, Nataša Jazbinšek.

Država sicer namerava na pristopiti na pomoč tako občinam kot podjetjem. Državni sekretar Matevž Frangež je povedal, da se na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport osredotočajo na tri stebre, in sicer dekarbonizacijo in nadgradnjo obstoječih industrij, razvoj novih izdelkov in povečanju privlačnosti Slovenije za visokotehnološke velikane. Vse tri stebre pa ciljno podpirajo s spletom kohezijske politike, saj so programi dekarbonizacije osredotočeni na RePower ukrepe EU. Ministrstvo namerava letos preko SPIRIT agencije objaviti razpis v vrednosti 42 milijonov evrov, preko katerega bo z nepovratnimi sredstvi podprlo najmanj 22 projektov podjetij z namenom spodbujanja dekarbonizacije, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov v industriji.

Podnebno prilagajanje je več kot očitno tematika prihodnosti, ki nalaga odgovornost ne le institucijam ampak tudi vsakemu posamezniku. Od nas pa bo odvisno, kako bomo do nove realnosti pristopili. Zato si velja zapomniti modro misel podpredsednika skupine Elan, Leona Korošca, ki je dejal: »Smo prva generacija, ki resnično vidi in čuti okoljske spremembe. In hkrati tudi zadnja, ki lahko na tem področju nekaj ukrene«.