Ljubljana, 21. junij 2024 - »Čeprav sedanji NEPN obravnava obdobje do leta 2030, bi bilo s strani vseh nas neodgovorno do prihodnjih generacij, v kolikor se ne bi v tem dokumentu opredelili tudi do potreb in projekcij, ki presegajo trenutno desetletje. Strateške odločitve in investicije, ki jih snujemo danes, bodo imele dolgoročen učinek, česar ne moremo opravičevati z birokratsko določenimi roki. Res je, tehnologija hitro napreduje in težko je napovedati rešitve, ki bodo na voljo čez deset let, lahko pa na podlagi dosedanjih izkušenj, znanja in vedenja izberemo pot, ki na področju energetike temelji na diverzifikaciji tveganj,« je zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal v dopisu, ki je spremljal dokumentacijo, s katero se je Gospodarska zbornica Slovenije v roku, ki ga predvideva postopek posvetovanja z javnostjo, odzvala na zadnjo verzijo posodobitve NEPN. Dokument mora obravnavati še vlada in ga predvidoma jeseni poslati v Bruselj. 

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je eden od ključnih dokumentov vsake države članice EU. Opredeljuje namreč, kakšna bo energetska politika države v prihodnje in v katere energetske vire bo država vlagala, da bi dosegla cilje EU glede razogljičenja. Ker je NEPN vezan na evropsko uredbo, je za države članice zavezujoč, kar pomeni, da je neizpolnjevanje ciljev sankcionirano. Lani je na primer morala Slovenija plačati 11 milijonov evrov za statistični nakup zelene elektrike s Hrvaške, ker ni dosegla ciljnega odstotka elektrike proizvedene iz obnovljivih virov. Na GZS ocenjujemo, da je bil dokument glede na prvo verzijo bistveno izboljšan, čeprav nekatere rešitve še vedno ne zagotavljajo konkurenčnosti industrije v Sloveniji in s tem rasti skupne blaginje in varnosti naše države. Dokument se resda nanaša na obdobje do leta 2030, vendar hkrati predstavlja temelje in smernice prihodnje rabe energije do leta 2050. »Zavedati se moramo, da so vse naše sosednje države uvozniki električne energije in razmere se bodo v prihodnosti, zaradi opuščanja fosilnih goriv, samo še zaostrovale. Zato je po našem mnenju  edini sprejemljiv scenarij tisti, ki predvideva izkoriščanje vseh razpoložljivih virov, tako obnovljivih, ki so sonce, veter in voda, kot jedrske energije,« še dodaja Nahtigal. Scenarij, ki se naslanja le na obnovljive vire (OVE), je nesprejemljiv za gospodarstvo, ker ti viri niso stanovitni in Slovenijo pretirano izpostavljajo uvozu elektrike, predvsem pozimi, ponoči in v času suše, ko je uporaba obnovljivih virov omejena.

V NEPN pogrešamo tudi načrt nadomeščanja proizvodnih virov elektrike po predvidenem zaprtju TEŠ6 leta 2033 in do predvidene izgradnje JEK2. Pogrešamo tudi objektivno oceno potrebnega obsega investicij v proizvodne kapacitete, za nadgradnjo distribucijskega in prenosnega omrežja in drugo do leta 2050. Objektivno ovrednotenje potrebnega obsega investicij bi namreč po naših izračunih pokazalo, da je scenarij OVE + JE za približno polovico ugodnejši od zgolj OVE scenarija z vidika potrebnih investicij, kar bo vplivalo na stroškovne cene električne energije. Za gospodarstvo so namreč prav konkurenčne cene energije pogoj za ohranjanje mednarodne konkurenčnosti, kar lahko dosežemo z dolgoročnimi pogodbami med podjetij in proizvajalci za zakup električne energije. Industrija potrebuje tudi finančno podporo za zeleni prehod. NEPN predvideva, da bo potrebnih 28,2 mrd evrov investicij v industriji do leta 2030 in zgolj 700 mio evrov javnih spodbud, kar predstavlja le 2,4 % potrebnih sredstev. Apeliramo na povečanje obsega podpor za industrijo.

Od vlade še pričakujemo, da bo v pogajanjih z Evropsko komisijo sledila tistim državam članicam, ki opozarjajo, da bi moral biti cilj NEPN zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z nizkoogljičnimi tehnologijami in ne zgolj povečanje deležev obnovljivih virov. Zato predlagamo, da se namesto cilja OVE raje uporablja kratica NOVE, ki poleg vseh OVE virov vključuje tudi jedrsko energijo.