V Ljubljani, 22. marca 2025: Včeraj je v Ljubljani v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) potekal že 31. simpozij Vodni dnevi, ki v slovenskem prostoru velja za osrednje letno srečanje strokovnjakov, ki se na različne načine ukvarjajo z vodo – od upravljanja in varovanja vodnih virov do oskrbe s pitno vodo, čiščenja odpadnih voda, raziskav, tehnologije, zakonodaje in prilagajanja na podnebne spremembe. Dogodek je spremljalo več kot 160 udeležencev iz akademskih ustanov in inštitutov, ki delujejo na področju izobraževanja, raziskovanja in znanstvenega razvoja, ter uglednih strokovnjakov iz naravoslovnih in družboslovnih ved. Med njimi so bili tudi odločevalci in izvedenci, ki sodelujejo pri razvoju politik, projektov in inovacij na področju upravljanja voda, pa tudi predstavniki gospodarskih javnih služb, industrije, civilne družbe in medijev. Simpozij, ki je letos potekal pod osrednjo temo Preveč ali premalo vode, je s pozdravom udeležencem odprla predsednica SDZV, dr. Marjetka Levstek, uvodni nagovor pa je prispeval minister za naravne vire in prostor, Jože Novak.
Simpozij Vodni dnevi letos sovpada s praznovanjem prvega svetovnega dneva ledenikov, ki ga bomo odslej obeleževali vsako leto 21. marca, ter s svetovnim dnevom voda, ki ga s ciljem ozaveščanja o pomenu vode in spodbujanja trajnostnega upravljanja vodnih virov tradicionalno praznujemo 22. marca. Letos je tudi osrednja tema mednarodnega dneva voda povezana z ohranjanjem ledenikov, saj se skoraj 2 milijardi ljudi za pitno vodo, kmetijstvo in proizvodnjo energije zanaša na vodo iz ledenikov in taljenja snega, ki napaja reke, jezera in vodonosnike - bistvene vire za ekosisteme.
Minister Jože Novak je v svojem nagovoru najprej izpostavil pomen ter vlogo ledenikov v uravnoteženem hidrološkem režimu in zagotavljanju stalnosti vodnih zalog za rabo in vodne ekosisteme. Ledeniki, ki pokrivajo okoli 10 odstotkov površine našega planeta, so v letu 2023 na svetovnem nivoju izgubili največjo količino vode v zadnjih 50 letih. Posledice taljenja so vidne v velikih spremembah vodnega kroga, kot so spremembe smeri in hitrosti oceanskih tokov, ki tvorijo globalno vreme, vse pogostejše katastrofalne poplave, suše in plazenja tal ter dvigovanje morske gladine, ki je v 120 letih narasla za 20 cm, v tem stoletju pa naj bi se po napovedih še podvojila. Opozoril je, da bomo posledice čutili tudi pri nas, zato bo potreben razmislek in iskanje rešitev, kako zavarovati naša obalna mesta, kot so Piran, Izola in Koper. Varstvo ledenikov mora iz teh in številnih drugih razlogov postati del rešitve v globalnih načrtih za prilagajanje in lajšanje podnebne in vodne krize: »Zaradi vsega povedanega se najbrž vsi strinjamo, da je prav, da so Združeni narodi razglasili svetovni dan ledenikov, ki ga prvič praznujemo prav danes, in da ledenikom posebno pozornost posvetimo tudi s praznovanjem jutrišnjega svetovnega dneva voda.« V nadaljevanju je poudaril, da problemska tema »preveč ali premalo vode« za našo družbo predstavlja velik izziv na vseh ravneh življenja in delovanja, vendar je tako imenovana vodna kriza le posledica kompleksnejše, trojne planetarne krize, v kateri živimo: »Poleg izgube biodiverzitete in onesnaženja naravnih virov imajo pri tem ključno vlogo tudi podnebne spremembe. Te smo z vso močjo izkusili v poplavah zgodovinskih razsežnosti leta 2023. Na našem ministrstvu se z blaženjem planetarne krize ukvarjamo vsakodnevno, na več ravneh in tudi v medsektorskem kontekstu – ne glede na to, ali je vode preveč, premalo ali če ni zadostne kakovosti. Usmerjamo se tudi k uporabi sodobne satelitske tehnologije, prilagojene prav za te namene.« Opozoril je, da smo se v Sloveniji uspešno posvetili sanaciji posledic in obnovi prizadetih območij, hkrati pa smo celovito pristopili k širši krepitvi podnebne odpornosti porečij, kar se bo izvajalo v naslednjem desetletju. To izkazujejo tudi prioritete predsedovanja Slovenije trem mednarodnim konvencijam - Vodni konvenciji, Barcelonski konvenciji in Konvenciji o varstvu reke Donave, ki so usklajene in tesno povezane s krepitvijo odpornosti v čezmejnih porečjih. Dodal je še, da smo za vodo odgovorni prav vsi – posamezniki, institucije in organizacije na različnih ravneh. Ob koncu nagovora je spomnil na včerajšnje sprejetje zakona o gospodarskih javnih službah s področja voda, ki po dolgih letih čakanja celovito ureja področje in uresničuje ustavno pravico do pitne vode. Strokovnjake je povabil k sodelovanju in prenovi nekaterih standardov, uredb in pravil, da bi lahko skupaj zastavljene cilje tudi uresničili. Svoj nagovor je sklenil z ugotovitvijo, da bo prihodnost od nas terjala skupne, vedno bolj interdisciplinarne in sektorsko povezane politične, strokovne in znanstvene premisleke ter aktivnosti, kakršno že zagotavlja tudi letošnje srečanje strokovnjakov na simpoziju Vodni dnevi.
Tri osrednje teme simpozija VODNI DNEVI so bile povezane z globalnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode
Ker so ledeniki in z njimi povezani naravni viri ključni za preživetje ljudi in planeta, je bila prva tema simpozija Vodni dnevi posvečena prav problematiki krčenja in izginjanja ledenikov, zlasti v Evropi, kjer se ledeniška območja v visokogorju segrevajo dvakrat hitreje kot preostali del celine. Temo z naslovom Alpe brez ledenikov sta soustvarjala Miha Pavšek, magister geografije in diplomirani etnolog, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU, kjer že skoraj osem
desetletij spremljajo razvoj ledenikov - od začetka meritev pravih ledenikov pod Triglavom in Skuto do danes, ko ostajajo le še njune zadnje ledeniške zaplate. Pridružil se mu je tudi okoljevarstvenik, fotograf, alpinist in letalec Matevž Lenarčič, ki je z ultralahkim letalom že trikrat obkrožil planet in pri tem dokumentiral onesnaženost s črnim ogljikom. Če se je prvi govorec osredotočil na pogled na ledenike, kot jih vidi večina obiskovalcev poledenelega površja, jih je drugi predstavil
predvsem iz ptičje perspektive, saj je nad večino teh veličastnih naravnih pojavov letel z ultralahkim letalom.
Naslednja tema simpozija je nosila pomenljiv naslov Koga res ogrožajo vode – človeka ali naravo? Rdeča nit teme je bila onesnažena voda, ki kot nevidna grožnja dolgoročno uničuje naravo in nas same, ter vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo nepredvidljive in napredujoče podnebne spremembe. Na eni strani se soočamo s presežki vode v obliki vse pogostejših in intenzivnejših poplav, na drugi strani pa s pomanjkanjem vode zaradi suš. Vse to zahteva celovit pristop k upravljanju voda, ki mora poleg varovanja vodnih virov upoštevati tudi naravne vrednote, biotsko raznovrstnost in trajnostno prilagojen prostorski razvoj. Tema je vključevala tudi problematiko čezmejnega vodnega sodelovanja, pri čemer je eden ključnih izzivov delitev podatkov med državami v porečjih. V panelu sta sodelovala ugledni strokovnjak za celinske vode prof. dr. Mihael J. Toman, biolog in ekolog ter zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, in veleposlanica Tanja Miškova, posebna odposlanka za vodno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Za ohranjanje naravnih virov, kot to narekujejo trajnostni cilji Združenih narodov, in za zadovoljevanje človekovih potreb, so se v tretjem delu simpozija udeleženci poglobili v trajnostno upravljanje voda, ki temelji na uresničevanju politike krožnega gospodarstva ob odgovorni rabi naravnih virov, da bi zagotovili dolgoročno ravnovesje med potrebami in razpoložljivostjo vode. Odpadna voda bo kot vir vode, hranil in energije zmanjšala pritisk na naravne vire, padavinska voda pa bo v mestih pridobila nov pomen: namesto odvajanja v kanalizacijo bo bogatila podzemno vodo in zagotovila namakanje zelenih površin. Temo o novi paradigmi upravljanja voda sta soustvarjala izr. prof. dr. Nataša Atanasova iz FGG UL in politolog izr. prof. dr. Andrej Lukšič iz FDV UL.
V razpravah, ki so sledile posamezni temi, so sodelovali številni ugledni strokovnjaki. Več podrobnejših vsebin o posameznih obravnavanih temah in razpravah bo na voljo na spletni strani SDZV. V sklepnem delu simpozija so udeležencem predstavili še knjigo Valovanja – Prazniki vode I. avtorja prof. dr. Mihaela Brenčiča, ki jo je pravkar izdala Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim društvom za zaščito voda.
Foto: Klemen Razinger
