Z direktorjem Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomirjem Remcem smo se pogovarjali ob jubileju te institucije, ki že 25 let skrbi za izvajanje stanovanjske politike v Sloveniji. Do leta 2020 je cilj sklada zagotoviti 2.000 novih najemnih stanovanj, do leta 2025 pa potrojiti njihovo trenutno število, da bi dosegli naslednjo prelomno stopničko – 10.000 javnih najemnih stanovanj.

Dovolite, da vam najprej čestitam ob jubileju, ki ga je pod vašim vodstvom dosegel Stanovanjski sklad, mag. Remec. Obletnice so primeren trenutek za oceno preteklih dosežkov in zastavljanje novih ciljev. Še posebej, če pogledamo malo v preteklost, lahko vidimo, da se je fokus in način delovanja sklada z vami spremenil. Ste zadovoljni z do sedaj doseženim?

Vsekakor sem zadovoljen z vsem, kar smo dosegli, predvsem pa sem hvaležen, da lahko sodelujem s tako predanimi sodelavci. V zadnjem letu smo namreč še posebej veliko postorili, da smo zaključili stare in pripravili nove projekte. Slednji nam bodo omogočili doseči zastavljene poslovne cilje do leta 2020. Zaključili smo na primer zadnje štiri bloke soseske Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, ta stanovanja bodo namenjena najemu. Z optimizacijo projektov in gradnje smo dosegli ciljno ceno, ki je omogočila stroškovno bolj dostopno najemnino 6,5 evrov na kvadratni meter.

To je slišati dobro, pa je stanovanj dovolj za vse, ki čakajo nanje?

No, v tem projektu smo uspeli razveseliti le polovico prosilcev, večinoma mladih družin, zato smo še pospešili priprave na gradnjo Novega Brda, s čimer bo zagotovljenih še 500 stanovanj. Gradnja se začne to poletje. Skupaj z drugimi projekti, ki so v različnih fazah izpeljave, je naš cilj do leta 2020 zagotoviti 2.000 novih najemnih stanovanj. Poleg Ljubljane se bo prav tako še letos začela gradnja 350 stanovanj soseske Pod Pekrsko gorco v Mariboru, ta projekt je v fazi projektiranja in pridobitve gradbenega dovoljenja. Na Gorenjskem se bo prvi polovici prihodnjega leta začela gradnja do 200 novih enot kranjske stanovanjske soseske Ob Savi, poleg tega pa pripravljamo tudi projekta Skupnost za mlade in oskrbovana stanovanja za starejše. Povpraševanja je še vedno veliko, zato veliko premisleka vložimo v pripravo od idejne faze naprej, da kar se da najbolje zadostimo potrebam na trgu.

Od česa se omenjena projekta za mlade in stare razlikujeta od običajnih gradenj najemnih stanovanj?

Oba projekta prepletata tudi druge vidike družbenega življenja, med njimi bi izpostavil predvsem medgeneracijsko sodelovanje. Za mlade smo na tem izhodišču zasnovali gradnjo Stanovanjske skupnosti in medgeneracijskega središča, za starejše pa smo odprli nov razpis za domove, oskrbovana stanovanja in dnevne centre. Tu je velika prednost ohranjanje krepkih socialnih vezi med starejšimi, kar blagodejno deluje na kakovost njihovega življenja. Organiziramo tudi dogodke, imenovane Sobivanje. Na osnovi predlogov udeležencev preizkušamo interes starejših lastnikov večjih stanovanj za zamenjavo z oskrbovanim stanovanjem.

V teku so tudi drugi razpisi, namenjeni lokalnim skupnostim. Je tudi tu tako veliko zanimanja?

Tudi tu, drži. Na razpis za javna najemna stanovanja lokalnih skupnosti se je prijavilo že 11 občin oziroma mestnih skladov in dve vlogi sta že potrjeni. Če se zgodi, da bodo razpisana sredstva za sofinanciranje predčasno porabljena, bomo seveda poskušali zagotoviti dodatna. Zelo sem vesel, da z župani in lokalnimi javnimi stanovanjskimi skladi res tvorno sodelujemo. Tako lahko z vsemi projekti in razpisi za lokalne skupnosti, mestne sklade in pravne osebe povsem realno pričakujemo, da bomo izpolnili jubilejni cilj, do leta 2020 zgraditi do 2000 novih stanovanjskih enot in nado udejanjiti tudi vizijo 10.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2025, kar je skoraj trikrat več kot na začetku izvajanja Nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2025. Ta cilj zveni velikopotezno, vendar verjamem, da ga s pomočjo sodelovanja lahko dosežemo.

Intervju je pripravila in izvedla Maja Godeša.

Foto: Vid Rotar / Mediaspeed


Nazaj