Metode učenja se spreminjajo, saj učitelji dajejo vedno več poudarka na osvajanju praktičnega znanja. V ta namen so po šolah v Sloveniji pričele nastajati pametne učilnice, ki učence na kreativen način popeljejo do novega znanja. Po Vzorčnem mestu v Velenju, je z novim šolskim letom vrata odprla tudi prva pametna podeželska učilnica na Ljubnem ob Savinji, ki bo s sodobnimi učnimi programi najmanj 800 mladim omogočila pridobitev novih poklicnih kompetenc. Direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup pa nam je razkrila, da bodo sedaj osnovnošolci na inovativen in interaktiven način s pomočjo sodobnih učnih metod  in umetne inteligence pridobili nova uporabna znanja s področja turizma, varstva okolja, ohranjanja narave, samooskrbnosti, zelene tehnologije, s katerimi bodo lahko aktivno sooblikovali razvoj svojega kraja.

Na osnovni šoli Ljubno ob Savinji ste prav te dni slovesno otvorili prvo pametno podeželsko učilnico. Dogodka se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, samo odprtje pa predstavlja pomemben mejnik izobraževanja v Sloveniji. Za kakšen projekt gre? 
Sprva smo vzpostavili Vzorčno mesto v Velenju, ki so ga mediji poimenovali najbolj sodobna učilnica v Evropi, kar nam je dalo krila za projekt pametne podeželske učilnice na Ljubnem ob Savinji. To je več kot 170 tisoč evrov vreden projekt, ki je bil izpeljan s pomočjo evropskih sredstev, sredstev iz Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo ter sredstev iz razpisa Lokalne akcije skupine Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Gre za prvo pametno podeželsko učilnico v Sloveniji, ki je prvi korak na poti do prve pametne šole. Naslednji projekt, ki ga imamo cilj zaključiti v naslednjih petih letih, pa je digitalizacija učilnic za biologijo, kemijo in ostalih.

Prizadevate si, da redno učno snov učencem podajate na povsem nevsakdanji način, še vedno pa ne gre za prostor, ki bi bil podoben računalniški učilnici in bi se šibil pod številnimi avdiovizualnimi pripomočki. Kako bi opisali pametno učilnico vsem, ki si ne predstavljajo, kako bo pouk v njej potekal?
Pametna učilnica je aktiven prostor, v katerem učenci raziskujejo in soustvarjajo. Otrokom omogoča osebno ali virtualno sodelovanje, saj se v njej nahaja modularni poligon, ki učiteljem omogoča hitro spreminjanje in prilagajanje podobe ter učne vsebine. Učilnica na ta način daje neskončne možnosti poučevanja, predvsem pa udejanja ničkolikokrat zapisane cilje o povezovanju več različnih predmetov.

Kot že znano, sta učilnico v Ljubnem pri Savinji zasnovala Miha Cojter in Erik Kapfer, ki sta jo za čas projekta namenila spoznavanju prometa, zeleni tehnologiji, problematiki odpadkov in turizmu. Kako bo potekal pouk na prvi pametni učilnici v Sloveniji?
Za boljšo vizualno predstavo naj za začetek povem, da se učilnica nahaja v prostoru nekdanje knjižnice in v njej ni običajnih šolskih miz in stolov. Ko stopiš v prostor, zagledaš pet postaj, na katerih so različne naloge oz. problemi. Torej, na prvi postaji se učenec spozna s problemom in o njem nekaj novega izve. Nato odgovarja na vprašanja. V primeru, da upošteva dana navodila za programiranje, je za vsak pravilen odgovor nagrajen tako, da robotska roka pravilno razvrsti odpadke. Otroci na ta način razmišljajo s svojo glavo in pridobivajo kompetence, ki jim bodo prav prišle na njihovi poklicni poti v prihodnje. Pri tem jim pomaga tudi umetna inteligenca Aleksandra, učilnico je poskusno uporabljalo že 800 učencev, za delo z njo pa smo usposobili 36 učiteljev.

Dejstvo je, da tradicionalne učne metode postajajo preteklost in prva pametna učilnica je odličen primer, ki potrjuje, da lahko nove tehnologije doprinesejo k funkcionalnem učenju. Kaj takšen način izobraževanja pomeni za poklice prihodnosti?
S projektom bomo omogočili atraktivno pridobivanje znanj in boljšo personalizirano izkušnjo vsakega učenca, saj bo tudi bolj aktivno sodeloval pri pouku. Mladi bodo na ta način pridobili pomembne kompetence, ki so zahtevane za poklice, kot je zbiralec podatkov, analitik, načrtovalec, strokovnjak, reševalec problemov in raziskovalec. Poklici prihodnosti in digitalizacija med drugim spodbujata tudi delo od doma, ki posledično prispeva k zmanjševanju trenda izseljevanja mladih iz demografsko ogroženih območij, in to je tudi eden izmed razlogov, da si tako prizadevamo tovrstno prakso prenesti v vse šole po Sloveniji.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je zagotovila, da bodo z državnimi sredstvi pomagali pametne učilnice vzpostaviti tudi na ostalih šolah po državi. Ali to pomeni spremembe učnega programa ob vstopu v osnovno šolo ali je tovrstna učilnica namenjena samo starejšim otrokom?
Pametna učilnica je namenjena izvajanju pouka v okviru obveznih in neobveznih vsebin otrokom od šestega razreda dalje. Zaenkrat še ni del rednega pouka, si pa prizadevamo, da se bo to zgodilo kmalu, saj učiteljem omogoča kvalitetnejše izvajanje učne ure. Otroci med spoznavanjem nove učne snovi na ta način namreč sami raziskujejo, aktivno sodelujejo, razglabljajo in soustvarjajo učno uro, vse skupaj pa dejansko poteka skozi igro.

Že nekaj časa je govora o tem, da so tradicionalne učne metode postale starodobne. Globalni digitalizaciji očitno ne more ubežati niti šolstvo in videti je, da omenjeni trend prinaša mnoge pozitivne spremembe. Ali prva pametna podeželska učilnica pomeni, da bodo tudi učbeniki kmalu stvar preteklosti?
Absolutno je to trend, ki bo z leti samo še močnejši. Pričakuje se, da bodo potrebe po tovrstnih poklicnih kompetencah vedno večje, in ravno zato želimo pametne učilnice razširiti po celotni državi. Naslednji korak so absolutno pametne šole, ki bojo učencem omogočile pridobivanje znanja na bolj sproščen in zabaven način, v samem procesu pa razvijale kreativno mišljenje pri mladih.

Intervju je pripravila Sara Rančigaj


Nazaj