Željko Pleša je zdravnik splošne medicine iz Krškega z več kot 30 let delovne dobe in nosilec naziva Moj družinski zdravnik 2011. Na vprašanje, zakaj nima mobilnega telefona, odgovarja, da je starokopiten. Prisega namreč na pristen pogovor iz oči v oči tako s pacienti kot tudi pri vsakodnevnih opravilih. Pravi, da so nas telefoni pripravili do tega, da se ne znamo več pogovarjati iz oči v oči. Po njegovem prepričanju je vsak posameznik unikat, ki mu je treba izkazati pozornost, sočutje in spoštovanje. Je zdravnik, ki zase trdi, da pacientov ne zdravi, ampak se z njimi pogovarja in jih usmerja na pot, ki bi jim najbolj koristila. Sicer pa ga nadvse žalosti dejstvo, da je marsikateri pacient, med katerimi je tudi nekaj glasnih nasprotnikov cepljenja proti koronavirusni bolezni, plačal najvišji davek.

Sami nimate mobilnega telefona, kar je danes že prava redkost. Zakaj ne? Ali družba sploh še dopušča taka odstopanja v času, ko moramo biti vedno in povsod dosegljivi?
Lahko rečem, da sem starokopiten. Včasih sicer izkoriščam svojega sodelavca in uporabim njegov mobitel, vendar se držim načela, da uporabljam čim manj naprednih tehnoloških rešitev in bolj uživam v trenutkih v naravi, ob pristnih stikih. Težava pri mobilnih telefonih in vsej tehnologiji je v tem, da ne znamo več komunicirati med seboj. Bližje nam je komunikacija z in prek telefonov, ne pa več komunikacija, pri kateri med ljudmi ni posrednika. Obenem mi ti, tako imenovalni staromodni načini komunikacije polepšajo dan. Še vedno se nadvse razveselim pisem in čestitk po navadni pošti, voščilnic, ki jih lahko ob božiču in novem letu razstavim na mizi.

Kako sicer gledate na uporabo novih tehnologij ter z njimi povezano digitalizacijo zdravstva in zdravstvenega sistema?Zagotovo lahko z novimi tehnologijami prihranimo dragoceni čas. Tukaj imam v mislih e-napotnice, e-recepte in podobno. A po drugi strani smo sedaj bolj odvisni od teh orodij, ki nam obenem jemljejo čas, ki naj bi ga sicer namenili pacientom. Sedaj se mora zdravnik, medtem ko ima pri sebi pacienta, ukvarjati še z računalnikom, pogosto kakšen sistem ne deluje, kot bi moral. V tem času bi bilo bolje, da bi se zdravnik v celoti lahko posvetil pacientu, pomembno je, da ga gledaš v oči, opazuješ njegovo mimiko, ker tudi to marsikaj pove. Vsekakor pa moram dodati še eno prednost digitalizacije, in sicer transparentnost. Če povzamem, lahko rečem, da digitalizacija v podobni meri, kot izb-oljšuje naše delovanje, prinaša nevšečnosti, saj izgubljamo najpomembnejše – pristen stik zdravnika s pacientom.

Kakšno pa je stanje v zdravstvu, če ga primerjate s časom pred epidemijo covid-19? Kaj so glede na vaše izkušnje glavne spremembe?
Šli smo nazaj. Pandemija je na videz upočasnila vse bolezni, zdravstvena stanja. Plačali bomo visoko ceno čakanja na različne posege. Za določena stanja je namreč prepozno. K meni prihajajo posamezniki, ki so izgubili dragoceni čas za pravočasne ukrepe. Določeni so čakali, ker so bile dolge čakalne vrste, drugi so se bali iti k zdravniku. Sedaj pridejo k meni pacienti s kupom težav in kupom izvidov, za obravnavo takšnih pacientov potrebujem tudi veliko več časa kot prej. Poleg tega mora zdravnik dobro razmisliti in pogosto sprejeti pomembno odločitev, kaj reševati najprej, s čim lahko počakamo. Drugi izziv pa je, da so se določeni pacienti navadili dela prek elektronske pošte in telefonskega pogovora. To je sicer v nekaterih primerih pozitivno, vendar od nekdaj zagovarjam stališče, da mora zdravnik pacienta videti v živo. Le tako lahko postavi pravo diagnozo.

Kakšne so razlike pri pacientih? Še vedno prihajajo s podobnimi težavami, kot so v preteklosti? Ali so sedaj bolj previdni, kdaj se sploh odločijo za obisk zdravnika?
Pacienti so bolj agresivni kot prej. Prej so bili potrpežljivi, zdaj, ko se je stanje s koronavirusom nekoliko umirilo, pa se počutim, kot da bi odprli jez in vode ne moremo ustaviti. Preveč stvari se je nakopičilo. Gre tako za fizične kot tudi za psihične težave, ki jih je povzročila epidemija. Imam veliko starejših pacientov, ki so bili sami med korono. Že prej so bili malce dementni, zdaj je stanje takšno, da potrebujejo nujno hospitalizacijo.

So sicer pacienti še zaskrbljeni zaradi covid-19 ali ne razmišljajo več o tej bolezni in novem valu, v katerem smo se znašli?
Starejši pacienti so še vedno zaskrbljeni, vsakodnevno odgovarjamo na klice glede možnosti za obnovitveno celjenje s četrtim odmerkom. Medtem ko mladi ne razmišljajo več o tej bolezni, veselijo se vrnitve v bolj ali manj normalno življenje.

Sicer je čas epidemije razgalil marsikatero nestrinjanje med predstavniki družbe, predvsem cepljenje je bila ena od vsakodnevnih tem. Kako gledate na takšno raven nezaupanja, ki jo je izkazal del slovenske populacije?
Napaka je bila storjena na začetku epidemije oziroma pandemije. Ampak ne samo v Sloveniji, po vsem svetu. Dobivali smo kontradiktorne informacije, ljudje so izgubili vero v cepiva. Ni bilo dobro, da smo ljudi silili v cepljenje. Prav tako so določeni mediji senzacionalistično poročali o smrtih in številu umrlih, a statistično gledano lahko le enega do dva primera v Sloveniji povežemo s cepivi. Potem so tukaj družbeni mediji, na katerih so posamezniki ali skupine ljudi z nestrokovnimi argumenti naredile paniko. Podobno je tudi pri postavljanju diagnoz v današnjem času. Posamezniki bodo zelo pogosto najprej pogledali na družbene medije, kaj bi lahko bil razlog za njihove zdravstvene težave. Prav tako je bila odločitev, ali je nekdo za ali proti cepljenju, pogojena s podporo trenutni oblasti. Šlo je za politično vprašanje, na cepljenju se je lomila demokracija, kar pa se zagotovo ne bi smelo zgoditi. Na žalost so marsikateri pacienti, ki se niso cepili, plačali najvišjo ceno, za kar mi je iskreno žal. Ali so sami težko zboleli in morebiti tudi umrli ali pa so izgubili starše.

Lansko leto ste prejeli naziv Moj družinski zdravnik 2021. Kaj vam pomeni?
Še vedno sem v oblakih, če lahko tako rečem. Gre za najvišjo čast, ki sem jo lahko doživel kot človek, kot zdravnik. Na ta način so mi pacienti izkazali zaupanje, prav tako je naziv še dodatna spodbuda za nadaljnje delo. Vesel sem, da trenutno spet poteka akcija Moj zdravnik, v sklopu katere izbirajo naj zdravnika v 12 kategorijah. Dobro delo je treba prepoznati in ga nagraditi, saj smo tako zdravniki bolj motivirani.

Za navedenim nazivom stojijo glasovi vaših pacientov, ki vam zaupajo in cenijo vaše delo. Katere lastnosti po vašem mnenju mora imeti dober zdravnik?
Treba je znati poslušati človeka, imeti holistični pristop. Pri vsakem pacientu vidim unikatno, edinstveno osebo. Vsak ima svoje lastnosti, svojo posebno vrednost. Prav tako ima vsak svoje težave in treba mu je prisluhniti. Zase pravim, da ne zdravim svojih pacientov. Pacienti se zdravijo sami, jaz jih samo usmerjam, jim pomagam. Vse jim pojasnim na poljuden način, oni pa imajo izbiro, kako se bodo odločili. Vsakemu posamezniku je treba pokazati sočutje in spoštovanje, menim, da sta to eni izmed najpomembnejših karakteristik dobrih zdravnikov.

Intervju je pripravila Tjaša Toni Skubic

Foto: osebni arhiv


Nazaj