Intervju o preteklem srečanju Delovne skupine za regulativo na temo preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma z Aljažem Jadekom, koordinatorjem delovne skupine za regulativo društva Blockchain Think Tank in odvetnikom v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa d.o.o.

Povejte nam kaj več o delovni skupini za regulativo in ciljih, ki jih zasledujete?
V društvu Blockchain Think Tank znotraj različnih delovnih skupin organiziramo srečanja, na katerih skušamo skupaj s ključnimi predstavniki posameznih področij izmenjati mnenja, deliti izkušnje in tudi oblikovati skupna stališča. Na tokratnem srečanju Delovne skupine za regulativo smo se dotaknili zelo zanimive teme, in sicer Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pri poslovanju s kripto valutami (ZPPDFT-1), ki zaradi strogih pravil slovenskim blockchain podjetjem otežuje poslovanje. Zato smo želeli izmenjati mnenja in oblikovati skupno stališče glede sprememb obstoječe zakonodaje, ki naj bi to področje uredila in izenačila z evropskim predpisi.

Na kratko strnite ključne vsebinske poudarke o katerih ste razpravljali na tokratnem srečanju Skupine za regulativo
Na ravni Evropske unije je bila sprejeta Direktiva AML 5 (znana tudi kot Direktiva (EU) 2019/843), ki jo morajo države implementirati najkasneje do 10 januarja 2020. Ta direktiva je prvi pravni akt, ki bo na območju celotne Evropske unije uvedel določena pravila za podjetja, ki se ukvarjajo s kripto valutami. V Sloveniji pa je podobna vsebina že urejena na strožji način z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1). Srečanje je potrdilo, da si celotna slovenska blockchain skupnost želi in prizadeva, da se evropska Direktiva AML 5 v slovenski pravni red implementira na način, da strogo sledi tej Direktivi in za slovenska podjetja ne uvaja strožjih pravil, kot jih predvideva Direktiva. Strožji ukrepi bi namreč slovenska podjetja, ki želijo biti konkurenčna na mednarodnih trgih, postavljali v slabši izhodiščni položaj. Posledično pa bi se zgodilo, da bi tuja podjetja, ki bi bila podvržena milejšim ukrepom, prihajala v Slovenijo, kar bi imelo negativne posledice za naše celotno gospodarstvo.

Pojasnite nam, s kakšnimi težavami se srečujejo slovenska blockchain podjetja, in natančneje tista, ki se ukvarjajo s tehnologijo veriženja blokov in kripto valutami?
Z različnih koncev je lahko slišati, da so kripto valute zaradi »anonimnosti« podvržene povečanemu tveganju za pranje denarja in financiranje terorizma. Tako razmišljanje je običajno posledica nepoznavanja načinov poslovanja in transakcij, ki potekajo s pomočjo tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Na srečanju so nam predstavniki industrije potrdili ravno nasprotno: prav zaradi sledljivosti transakcij tehnologija veriženja blokov dovoljuje, da natančno identificiramo izvor sredstev in spremljamo poslovne aktivnosti strank. Anonimnost je v svetu tehnologije veriženja podatkovnih blokov tako bolj mit kot resničnost.

Eden od izzivov podjetij je tudi oddaljena identifikacija oziroma preverjanje istovetnosti strank. Kako ocenjujete obstoječa določila?
Postopek identifikacije in avtentikacije uporabnika je običajen in pogosto tudi nujen pogoj za pričetek uporabe katerekoli storitve. Obenem pa sta točna identifikacija in preverjanje podatkov fizičnih in pravnih oseb nujna za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma. Izzivi za podjetja se pojavijo v trenutku, ko pričnejo poslovati digitalno, saj v tem primeru postopek identifikacije njihovih strank poteka oddaljeno; postopki, ki omogočajo elektronsko identifikacijo pa so v tem trenutku podvrženi strožjim pogojem kot osebna identifikacija.

Zato je pomembno, da Slovenija sprejme ureditev, ki bo podjetjem omogočila oddaljeno identifikacijo na enostaven in varen način. V nasprotnem primeru bi si naredili medvedjo uslugo, saj bodo na naš trg vstopila tuja podjetja, ki bodo od tega seveda imela korist; hkrati pa tveganje pranja denarja in financiranja terorizma ne bo nič manjše. V strožji ureditvi oddaljene identifikacije vidimo zgolj škodo za slovensko gospodarstvo, ki se že kaže.

Predstavniki industrije si želijo bolj praktične in dostopne oddaljene identifikacije strank, ključno pa se jim zdi tudi, da se poslovanje s pomočjo tehnologije veriženja podatkovnih blokov (v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti) izenači z vsem drugim poslovanjem. Torej: vsa pravila, ki veljajo za običajno poslovanje, bi morala veljati tudi za poslovanje s pomočjo tehnologije veriženja podatkovnih blokov, brez kakršnega koli dodatnega oteževanja poslovanja.

Kako komentirate srečanje in kakšni so naslednji koraki?
Odziv slovenskih podjetii je bil izredno dober, srečanja se je udeležilo več kot 60 predstavnikov različnih podjetij in organizacij. Slednje je še posebej pomembno, saj se Direktiva AML 5 ne dotika zgolj blockchain industrije, temveč tudi podjetji iz drugih področij, ki morajo identificirati svoje stranke. Lahko potrdim, da so slovenska blockchain podjetja še vedno zelo zainteresirana za urejeno in predvidljivo pravno okolje, ki jim omogoča nadaljnji razvoj. Prav dejstvo, da je v času negativnih utripov s trga, toliko podjetji in posameznikov pripravljenih sodelovati pri vsebinskih temah, je kazalnik zrelosti in dobro izhodišče za naprej.

Naš cilj ostaja, da oblikujemo še natančnejša stališča in z njimi pričnemo razpravo z regulatorji in ministrstvi. Prizadevali si bomo, da pristojnim organom pomagamo pri razumevanju predmetne tematike in jim tako olajšamo sprejemanje ustrezne regulative. Tako lahko tudi preprečimo situacijo, kjer bi zaradi nepoznavanja tematike ali napačnih zaključkov sprejeli stroge omejitve, ki bi imele negativne posledice za podjetja s tega področja, posledično pa tudi za širše slovensko gospodarstvo. Upamo na pozitiven odziv s strani pristojnih organov – v želji, da podjetjem pomagajo izkoristiti priložnost, ki se ponuja Sloveniji.

Pogovarjala se je TANJA BIVIC PLANKAR.

O združenju Blockchain Alliance Europe
Združenje Blockchain Alliance Europe je bilo ustanovljeno z namenom medsebojne pomoči na področju poslovnega razvoja, mreženja in sodelovanja ter skupnega nastopa na področju zagovarjanja interesov članov združenja. Prizadeva si za osveščanje strokovne in laične javnosti o tehnologiji veriženja blokov, zato v ta namen organizira različne dogodke in izobraževanja. Sodeluje tudi z državnimi organi na področju relevantne zakonodaje.

O društvu Blockchain Think Tank Slovenija
Blockchain Think Tank Slovenija je neprofitno društvo, odprto vsem deležnikom, ki jih zanima blockchain tehnologija. Think Tank deluje kot enotna točka za zbiranje idej in predlogov, hkrati pa ima dostop do relevantnih predstavnikov na strani vlade, regulatorjev in drugih institucij javnega sektorja, katerim na odprt način posreduje ideje in predloge gospodarstva, podjetnikov, akademikov in posameznikov.


Nazaj