»Zdrav življenjski slog in preventivno ukrepanje imata vedno bolj pomembno vlogo pri skrbi za zdravje posameznikov oziroma celotno družbe,« je prepričan dr. Aljoša Danieli, zdravnik splošne medicine in specialist psihiater, ki že šesto leto dela v Medicinskem centru Barsos-MC, prvi zasebni kliniki v Ljubljani s 26-letno tradicijo, v kateri dela več kot 50 vrhunskih zdravnikov specialistov. Dr. Danieli ima tam ambulanto splošne medicine, vodi pa tudi ambulanto za kognitivne motnje in demence.
Dr. Aljoša Danieli, kako je videti vaše delo v edini zdravstveni ustanovi pri nas, ki na enem mestu združuje toliko specialistov in specialističnih ambulant?
Ambulanta splošne medicine, v kateri delam, pravzaprav predstavlja prvi stik bolnika z zdravstveno službo v okviru sistema zdravstvenega varstva. Med njene glavne dejavnosti spada sočasno obvladovanje akutnih in kroničnih bolezni, sodelovanje z zdravniki drugih specialnosti in seveda zagotavljanje zdravstvene oskrbe bolnikov skozi njihova različna življenjska obdobja.
Ena od vaših pomembnih dejavnosti je tudi spodbujanje zdravega načina življenja pri vaših pacientih.
Tako je, pacientom se trudim posredovati tudi strokovno znanje o tem, da imata zdrav življenjski slog in preventivno ukrepanje vedno bolj pomembno vlogo pri skrbi za zdravje posameznikov oziroma celotno družbe. Pomembno se je zadevati, da se učinki preventive danes pokažejo predvsem na dolgi rok in da je preventiva tek na dolge proge. Danes smo namreč dnevno izpostavljeni številnim dejavnikom, ki imajo negativni vpliv na naše zdravje, kot so preobremenjenost, stres, nezadostno gibanje, slabe prehranjevalne navade … Vse to se odraža v porastu novodobnih bolezni in tegob, kot so diabetes, prekomerna telesna teža, izgorelost in druga stanja, ki so posledica ponavljajočih fizičnih in psihičnih obremenitev. O tem govorijo tudi vsa obsežnejša besedila, analize in resolucije na področju zdravstva.
V prihodnosti bo torej naše zdravje v veliki meri odvisno predvsem od lastnega truda in osveščenosti?
Tako je. Tisti, ki bodo bolj osveščeni, bodo na tem področju zagotovo v prednosti. Zato je še toliko bolj pomembno, kakšnega osebnega zdravnika ljudje izberejo. Ta danes ni zgolj oseba, na katerega se obrnete v primeru zdravljenja bolezni, ampak vam je na voljo tudi takrat, ko potrebujete kakšen nasvet o tem, kako, denimo, izboljšati svoj življenjski slog in kako celovito pristopiti k izzivu »ostati zdrav«. Naloge zdravnikov se danes dopolnjujejo tudi z vlogo strokovnih svetovalcev.
Na področju varovanja zdravja danes še posebej velik izziv predstavljajo psihosocialna tveganja, med katerimi je najpogostejši stres. Vedno več ljudi se sooča tudi s stresom na delovnem mestu – po nekaterih raziskavah kar polovica zaposlenih v Evropski uniji. Kako se kažejo posledice, ki jih izpostavljenost stresu pušča na našem zdravju?
Pri stresu gre za to, da imamo določeno frustracijo in določeno toleranco do nje. O stresu govorimo, ko frustracija preseže to toleranco. Gre za to, da se ne uspemo več ustrezno prilagoditi na razmere, ki so nas pripeljale v tako stanje. Če bi gledali predvsem iz fiziološkega vidika, smo ustvarjeni za to, da bežimo ob neki nevarnosti, pred medvedi in volkovi. To je stres, ki nastane nenadoma in v kratkem času tudi mine. Pri izpostavljenosti stresu na delovnem mestu, denimo, pa odreagiramo bolj milo, dolgotrajno, saj nevarnosti ne moremo kar tako na hitro odpraviti. To je tisto, kar posameznika privede do stanja, da postane tesnoben, kaže znake depresije, pojavijo se tudi psihosomatske težave, med katerimi sta med drugim pospešeno utripanje srca in potenje. Dolgoročno nas lahko to privede do okvare imunskega sistema, do večje dovzetnosti do raznih bolezni, kot je na primer rak. Skratka, znajdemo se v začaranem krogu.
Kako lahko torej zmanjšamo njegove učinke?
Tukaj enoznačnih odgovorov ni, saj je vsaka oseba specifična – kar velja za eno osebo, da se prilagodi na stres, ne velja za drugo. Ena od stvari, ki na sploh zmanjša vpliv stresa, je zagotovo ukvarjanje s fizičnimi aktivnostmi. Dokazano je, da aerobna fizična aktivnost zmanjšuje tesnobnost. Če vsak najde neko obliko aktivnosti in to redno počne, ima ob tem izdelan določen koncept, si morda poišče celo trenerja, je to zagotovo eden od načinov, s katerim lahko zmanjša stres. Nekdo se lahko v prostem času ukvarja tudi z glasbo in v njej dobi sprostitev, ki mu pomaga zmanjšati učinke stresa, kateremu je sicer izpostavljen v službi. Bistveno je tudi to, da sebe poznaš do te mere, da znaš takrat, ko se znajdeš v krizni situaciji, izklopiti stvari. Če to ni izvedljivo, je treba poiskati strokovno pomoč psihologa. Ko je nekdo izpostavljen stresu, je namreč dobro opredeliti, kakšna osebnost je in kakšni so njegovi obrambni mehanizmi, ter delati na tem, da se obrambni mehanizmi izboljšajo. To pomeni, da v stresnih situacijah spremenimo svoje vedenje in s tem preprečimo, da bi frustracija prišla do nas.
Dr. Danieli, rak rana slovenskega javnega zdravstvenega sistema so že več let dolge čakalne dobe za različne specialistične preglede in operativne posege. Vaši pacienti se s temi težavami ne srečujejo. So to tiste glavne prednosti, po katerih se zasebne zdravstvene ustanove ločijo od javnih ustanov?
Zdravniki v Barsosu se zavedamo današnjega hitrega tempa življenja in za nas je nadvse pomembno, da se hitro odzivamo na potrebe pacientov ter jim v najkrajšem času zagotovimo kakovostno zdravstveno obravnavo. To, da v naših ambulantah paciente razporedimo tako, da čakalnih vrst ni oziroma da vsak pride na vrsto za obravnavo najpozneje v nekaj dneh, je zagotovo ena od omenjenih prednosti. Poleg tega imamo zdravniki v tudi več časa za obravnavo pacientov, kar pomeni, da se jim lahko res temeljito posvetimo.
Intervju je pripravila in izvedla Laura Štraser.
