Kako plesalec pristane na odru ob boku svetovno znane pevke Kylie Minogue? »Verjetno ima to kaj opraviti z mojo trmo in vztrajnostjo pri doseganju zastavljenih ciljev, ki je sicer značilno za nas, kozoroge,« v smehu odgovori vedno nasmejana plesna pedagoginja Andreja Vakselj, članica najstarejše plesne šole pri nas, Kazine. In z ljubeznijo do plesa, lahko dodamo. Andreja namreč že od malega obožuje nastopanje in ples, ki ga je začela resno trenirati pri sedemnajstih.

Ko beseda nanese na začetke vaše plesne kariere, nikoli ne pozabite povedati, da vas je za ples navdušil naš priznani koreograf in plesalec Željko Božić, ki vam je bil tudi prvi mentor. Kako je to vplivalo na vašo plesno pot? 

Za mladega umetnika je nadvse pomembno, da ima nekoga, ki ga usmerja in mu je za zgled. Željko je v tem pogledu odigral ključno vlogo – spodbujal me je na vsakem koraku in že od vsega začetka verjel vame, za kar sem mu neizmerno hvaležna. Še danes je zelo pomembna oseba v mojem življenju, ne samo na plesnem področju, ampak tudi v osebnem življenju, ker je krasna oseba in super prijatelj. Njegovo mnenje mi veliko pomeni in še danes se obrnem nanj, ko sem v dvomih in potrebujem nasvet.

Tudi sami veliko energije vlagate v delo z mladimi – v Kazini poučujete tekmovalno pionirsko mlajšo hip hop skupino, tekmovalno pionirsko starejšo skupino, sodelujete pri dodatnih dogodkih Kazine, kot so pustne in druge zabave. Vam je kdaj ob vseh vaših drugih projektih to v breme?

Niti najmanj. Uživam v poučevanju tako mladih kot sovrstnikov, ker preprosto uživam v ritmih dobre glasbe, ki me navdaja s pozitivno energijo. Ni lepšega, kot videti svoje plesalce, kako rastejo, zaradi svojih prizadevanj na vsakem treningu se razvijajo v plesalce, ki so naša plesna prihodnost. Izjemno ponosna sem na vsakega posebej in trud, ki ga vlagam v njih, je prav gotovo vreden vseh ur dela. Mladim, ki se želijo utrditi na poti do lastne plesne kariere, želim dati priložnost, ker vem, kako se trudijo in vem, kako je, ko vso svojo energijo vlagaš v ples. V njih vidim sebe, svoje začetke, vsakokrat se spomnim, kako navdušena sem bila vsake nove priložnosti – z vsako sem dobila še večji zagon, še večjo motivacijo za nadaljnje delo. V tem duhu v Kazini vzgajamo vse mlade plesalce, za katere organiziramo najrazličnejše aktivnosti, vseskozi je v ospredju ekipni duh, spoznavanje in sodelovanje. Družijo se na pižama zabavah, prespijo v prostorih Kazine, skupaj analizirajo svoje nastope, mlajše generacije tekmujejo s starejšimi v hip-hop tekmovanjih v prostem slogu, včasih jih peljemo tudi plavat. Uživam pa tudi pri delu z otroki, ker znajo brez zadržkov uživati v plesu. To se je pokazalo tudi na letošnjem dogodku Diham ples v Ljubljani, ki ga je Kazina letos organizirala že šesto leto zapored – z nami je uživalo in plesalo več kot 3500 osnovnošolcev in dijakov iz kar 35 ljubljanskih šol.

Za letošnji božični dogodek bom predstavila svojo prvo božično predstavo, ki sem jo zasnovala po zapisu Mojce Vakselj, svoje sestre, v dobrodelnem duhu in želji po risanju nasmehov otrok, ki v tem času to še posebej potrebujejo. Predstavili jo bomo v pediatrični kliniki in mladinskih centrih, v soboto, 17. decembra, pa še v Kazini, za starše sodelujočih in vse zunanje obiskovalce. Ekipa je zlata in res me navdušuje, da je veliko mladih in starejših plesalcev, ki ne mislijo samo nase, ampak želijo s plesom in nastopom polepšati dan tistim, ki nimajo take sreče.

Ste že v mladostniških letih vedeli, da bo vaše življenje tako tesno povezano s plesom?

Že od nekdaj sem rada nastopala in plesala, resno pa sem se s plesom začela ukvarjati šele pri sedemnajstih. Po prvem treningu v Kazini sem bila tako navdušena, da sem bila prepričana, da bom plesalka do konca svojega življenja. Nikoli pa nisem razmišljala o tem, da bo ples postal tudi moja služba. Zdaj je, hobi in služba hkrati. Pravi privilegij je, da lahko z delom, ki mi je najbolj pri srcu, tudi zaslužim in se preživljam.

Ples vam očitno veliko pomeni. Bi lahko živeli brez njega?

Življenja brez plesa si preprosto ne znam predstavljati. Ples je zame kot dihanje. Plesni koraki so vzdihljaji in izdihljaji, povezani  v celoto, ki daje mojemu življenju smisel. Ples je moj zrak in moja hrana. Z njim se izražam, jokam, smejem, jezim, skratka z njim živim. Dan brez njega je zame prazen, takšno se tudi počutim.

Ste večkratna državna, evropska in svetovna prvakinja med hip hop članskimi formacijami, velikokrat ste na najvišjih stopničkah stali tudi kot solo plesalka in koreografinja. Tu so še vaše predstave in nastopi v domačih in tujih videospotih, za vami so številni uspešni projekti, v Slovenijo ste prvi pripeljali tudi ples v petkah. Verjamete, da lahko človek doseže prav vse, če si le dovolj močno želi?

Samo želja ni dovolj, potrebno je trdo delo. Za vse, kar sem dosegla, sem trdo delala. Ravno iz tega razloga sem se odločila tudi za ustanovitev projekta in skupine High heels high hopes, ker sem v dekletih, ki sodelujejo v projektu, videla močno željo in pripravljenost na trdo delo. Dajem jim priložnost, da začnejo z nastopanjem, sodelovanjem v videospotih, pri projektih, na festivalih … Trdno sem prepričana, da se trud prej ali slej odrazi na rezultatih. Tudi sama sem veliko trenirala in se tako doma kot tudi v tujini udeleževala plesnih izobraževanj. Sem delavna, trmasta in dokler ne dosežem zastavljenega cilja, preprosto ne odneham. Poskušam biti kar se da pozitivna in verjeti v sebe. Seveda pridejo slabi dnevi, ki se jim, če je le mogoče, izogibam. Če ne gre, pa so tu moji prijatelji in najbližji, ki mi pomagajo. Moram pa priznati, da so se mi do zdaj še vedno izpolnile vse želje in vem, da če si nekaj resnično želim in za to trdo delam, bom to tudi dobila.

Je bilo tako tudi s sodelovanjem na promocijski turneji avstralske zvezdnice Kylie Minogue?

To je bila resnično enkratna priložnost in lahko rečem, da se mi je izpolnila življenjska želja. Hkrati je uresničitev tega cilja le še potrdila moje razmišljanje – da lahko dosežeš vse, če si le močno želiš in si se za to pripravljen tudi potruditi. Stvari, do katerih prideš sam in po lastni poti, tudi veliko bolj ceniš.

Intervju je pripravila in izvedla Barbara Primc.

Foto: Aljoša Rebolj