»Zbirko številni prepoznavajo kot pomembno varuhinjo del naivne umetnosti,« o pomenu edinstvene zbirke naivne umetnosti, ki jo hrani Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, pripoveduje Andrejka Vabič Nose, umetnostna zgodovinarka in kustosinja trebanjske galerije. Trebnje je namreč letos v znamenju 50. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov, svojevrstnega srečanja domačih in tujih umetnikov, s katerimi so v petih desetletjih neprekinjenega delovanja osnovali edino javno zbirko naivne umetnosti pri nas.

Galerija likovnih samorastnikov Trebnje je med redkimi v Evropi, ki hrani tako obsežno mednarodno zbirko naivne umetnosti. Obsega namreč že več kot 1.200 likovnih del, ki jih je prispevalo več kot 300 umetnikov iz vseh kontinentov oziroma iz več kot 40 držav.

Zbirka del je res ogromna in številni jo prepoznavajo kot pomembno varuhinjo del naivne umetnosti. Obsega raznovrstna likovna dela: od reliefov in kipov do slikarskih del v raznolikih tehnikah. Izbrana dela so razstavljena, velik del pa hranimo v depoju.

Galerija je bila sicer ustanovljena pred 46 leti in je imela sprva svoje prostore v starem župnišču, leta 2004 pa smo se preselili v prostore v središču Trebnjega, v katerih delujemo še danes. Naša galerija tako že več kot štiri desetletja deluje kot osrednja ustanova v Sloveniji za naivno umetnost in opravlja naloge zbiranja, varovanja, hranjenja, razstavljanja, dokumentiranja in komuniciranja naivne umetnosti Slovenije in sveta. Vse od nastanka pa deluje na širšem, tudi mednarodnem prostoru, dela iz naše zbirke so bila namreč razstavljena po Sloveniji in v tujini, taborov pa se že od drugega srečanja naprej udeležujejo tudi predstavniki tujih držav.

Srce in gonilna sila trebanjske galerije so Mednarodni tabori likovnih samorastnikov. To večdnevno srečanje naivnih ustvarjalcev je bilo letos še posebej slovesno, saj je bil junija na vrsti jubilejni, že 50. tabor.

S tabori so v Trebnjem začeli leta 1968. Včasih namreč ljudje zaradi finančnih težav niso mogli na akademijo, zato so svoje talente razvijali drugače. Na teh enotedenskih srečanjih so se tako denimo lahko zbirali posamezniki – samorastniki, ki so se ukvarjali s slikarstvom in kiparstvom ter pri tem dosegali vidne uspehe. S tabori se je Trebnje pridružilo drugim centrom umetnosti, hkrati pa so srečanja umetnost približala splošni publiki. Tabor je tako vzniknil kot dogajanje, ki ga je motivirala želja po razvoju kulture v kraju, žeja po povezavi samorastnikov in oblikovanju srečanj, ki bodo omogočila predstavitev ustvarjalcev in njihovo strokovno podporo. Tabor se je kaj hitro razvil v jugoslovansko, nato pa mednarodno prireditev, na kateri so sodelovali umetniki iz Evrope, Afrike, Azije in Amerike. Ustvarjalci so se srečevali v Trebnjem, kar jim je omogočilo izmenjevanje izkušenj ter navezovanje stikov s tujimi umetniki. Ti so v Trebnjem slikali in kiparili. Kot zanimivost lahko povem, da je na prvem taboru sodelovalo devet ustvarjalcev, zadnja leta na srečanje povabimo do deset umetnikov, sicer pa se je največ, kar 40 umetnikov udeležilo 10. in 15. Mednarodnega tabora.

Tudi danes, po petih desetletjih, se v Trebnjem zbirajo posamezniki, ki slikajo in kiparijo iz globoke notranje potrebe, hkrati pa so z individualnostjo likovnih izrazov zaznamovali mednarodni prostor. S tabori pa raste tudi naša zbirka, saj po končanem taboru vsak umetnik galeriji podari vsaj eno delo. Nekateri v zbirko vsako leto darujejo več svojih del, veliko del pa nam podarijo tudi umetniki, ki niso udeleženci taborov, in drugi posamezniki.

Stalno razstavo ste v galeriji postavili leta 2004, ko ste zbirko naivne umetnosti iz trebanjskega župnišča preselili v nove prostore. Postavitev del sta takrat pripravila dr. Zoran Kržišnik in Janez Gartnar. Kaj zaznamuje to stalno postavitev?

Razstavljena dela predstavljajo mešanico del različnih avtorjev in kultur iz zbirke ter tako slikajo pestrost in slikovitost del, ki jih galerija hrani. Skupaj namreč hranimo dela več kot 300 umetnikov, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Evropski umetniki se tako srečujejo s tistimi iz ZDA, Južne Amerike in Azije, vsak med njimi pa priča o raznolikosti naivne umetnosti.

Ob praznovanju 50-letnice Mednarodnih taborov likovnih samorastnikov pa v jeseni pripravljate novo stalno postavitev. Kaj si lahko obetamo?

V okviru nove postavitve bomo predstavili manjše število del in postavitev zasnovali popolnoma drugače. Razvili smo namreč koncept, ki bo obiskovalcem omogočil zanimiv pogled in primerjave med različnimi geografskimi območji ter tudi med posameznimi umetniki, ki so ustvarjali istočasno. Želimo, da obiskovalci spoznajo bogato zgodovino naše Galerije in Tabora, zato bomo obeležili najpomembnejše dogodke iz naše zgodovine in dogajanje v Trebnjem umestili v mednarodni prostor. Prisluhnili pa smo tudi željam obiskovalcev in vključili predstavitev aktualnih del, torej tistih, ki so v zadnjem letu obogatila zbirko galerije.  

Sicer v Trebnjem poleg stalne postavitve v povprečju postavite tudi tri začasne razstave na leto, da bi tako ostali aktualni in obiskovalcem ponudili vedno nove vsebine.

Res je, za dve leti vnaprej pripravimo program začasnih razstav, ki ga potrdi strokovni svet. Pri teh razstavah se trudimo, da obnavljamo stike z drugimi ustanovami, ko snujemo tudi mednarodne razstave, in da predstavimo nekoga, ki velja za klasika naive, hkrati pa poskušamo slediti tudi mlajšim avtorjem.

Letošnje dogajanje pa je v celoti posvečeno jubilejnemu taboru.

Kot uvod v praznovanje jubilejnega leta smo odprli razstavo, ki smo jo posvetili Janezu Gartnarju, dolgoletnemu predsedniku upravnega odbora Tabora, ki je skupaj s sodelavci odločilno pripomogel k nastanku Galerije in bil dolga leta tudi njena gonilna sila. Nadaljevali smo s februarsko razstavo, na kateri smo prestavili zgodovino Tabora in Galerije, maja pa smo obiskovalcem na ogled ponudili izbor domačih in tujih del, ki so zaznamovala zbirko. Oktobra pripravljamo še predstavitev pogleda v prihodnost. Na razstavi se bomo posvetili sodobni samorastniški produkciji, hkrati pa bomo, kot že rečeno, odprli prenovljeno stalno razstavo. Z zadnjo začasno razstavo v jubilejnem letu bomo predstavili štiri avtorje. Dva sta obiskovalcem Galerije že znana, dva pa bomo v naši Galeriji predstavili prvič. Vsem je skupno, da so na likovnem področju akademsko neizobraženi in so razvili lastne prepoznavne likovne jezike, ki jih zaznamujejo. Za slikarsko izpoved uporabljajo mešane tehnike in zdi se, da njihova dela prihajajo iz nekega skritega kotička duše, ki ga dosežejo v posebnem ustvarjalnem transu.

Trebanjska galerija hrani bogato zbirko naivnih likovnih del. Kaj je tisto, kar vas ob vsakodnevnem sprehodu po razstavnih prostorih, ki so tako rekoč vaš drugi dom, najbolj prevzame?

Ob vsakem sprehodu po razstavi ali po depoju se najde kakšen detajl ali pa zgodba, ki mi odgovori na vprašanje, ki mi roji po glavi, ali pa mi ponudi sekunde sprostitve. V trenutku lahko odpotujem na drugi konec sveta ali pa zaplešem. Umetnost je pač nekaj, kar soustvarjata umetnik/ustvarjalec in gledalec, zato je vsaka slika ob vsakem obisku drugačna.

Intervju je pripravila in izvedla Maja Šmitek.

Foto: Alenka S. Lamovšek


Nazaj