Čez nekaj dni, natančneje 19. februarja, se izteče podaljšani rok za javno obravnavo osnutkov treh novih zakonov s področja urejanja prostora in graditve objektov. Ministrstvo za okolje in prostor ga je podaljšalo le dva dni po odmevni novinarski konferenci, ki jo je pripravil Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG), na kateri je sodelovala tudi Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije (IZS), ki je tudi članica ZORG. Z njo smo se pogovarjali o tem, zakaj so v ZORG tako močno nasprotovali predlaganim osnutkom zakonov in katere ključne spremembe želijo doseči.
Gospa Barbara Škraba Flis, bili ste med tistimi, ki so glasno opozarjali na nesprejemljivost predlaganih osnutkov zakonov, veliko ostrih besed je bilo izrečenih zlasti na račun Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Kaj vas je v ZORG najbolj motilo?
Tako na IZS kot v ZORG smo podrobno preučili osnutke vse treh zakonov. Osnutek zakona o urejanju prostora (ZUREP-2) podpiramo in ga ocenjujemo kot primerno izhodišče za nadaljnje delo. Nasprotno pa že ves čas opozarjamo, da sta Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih tako konceptualno kot vsebinsko nesprejemljiva, posledično pa neprimerna za nadaljnjo obravnavo. Po našem prepričanju sta škodljiva za pooblaščene inženirje, gospodarstvo in grajeno okolje. Rešitve za infrastrukturne objekte so slabše od obstoječih, tiste za objekte z vplivi na okolje prav tako ne prinašajo znatnega napredka. To pomeni, da ne bomo nič hitreje črpali evropskih sredstev, prav tako ne bomo nič bolj privlačni za domače in tuje investitorje. Poleg tega ne moremo mimo dejstva, da zakona nekritično favorizirata pooblaščene arhitekte in odvzemata delo pooblaščenim inženirjem, za katerega so usposobljeni. Nad tem smo, milo rečeno, ogorčeni. Od ministrstva za okolje in prostor zato zahtevamo, da se Gradbeni zakon napiše na novo, pri čemer naj se izhaja iz besedila obstoječega Zakona o graditvi objektov – popravi oziroma nadgradi naj se ga tam, kjer je to na podlagi analize stanja potrebno. Menimo namreč, da tako korenite spremembe, kot so predlagane v osnutku, niso ne potrebne ne primerne.
Na novo zastavljenemu Gradbenemu zakonu bo seveda treba prilagoditi tudi Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Gre za obsežne popravke, ki lahko močno upočasnijo sprejetje zakonov. Vas to nič ne skrbi?
Bolje, da so sprejeti mesec, dva ali tri pozneje, kot pa da so sprejeti v zdajšnji obliki. Ministrstvu smo predlagali, da se pri popravljanju Gradbenega zakona poseže v postopek dovoljevanja (gradbeno in uporabno dovoljenje) ter izpolni določila o nadzoru in inšpekcijah. Sedanji sistem udeležencev je po našem mnenju jasen in zadovoljiv, predvsem pa primerljiv s tujimi predpisi in dobro prakso. V osnutku zakona se namreč po nepotrebnem spreminja uveljavljena sistema udeležencev in izdelave projektne dokumentacije, pri čemer so odgovornosti in vloge udeležencev nejasno opredeljene, manjka tudi poimenovanje pravnih in fizičnih oseb. Razlogov za spremembo sedanjega sistema projektne dokumentacije ni, predlagamo pa nadgradnjo pravilnika o vsebini projektne dokumentacije s podrobnejšimi navodili za posamezne vrste objektov.
Seveda bo treba ustrezno prilagoditi Zakon o poblaščenih arhitektih in inženirjih, pri čemer zahtevamo, da se naloge in pristojnosti inženirjev in arhitektov prilagodijo kompetencam enih in drugih, ki izhajajo iz domačih študijskih programov.
V ZORG ste zelo kritični tudi do nove funkcije vodje gradnje, ki je predvidena v osnutku Gradbenega zakona. Kaj predlagate?
V osnutku zakona predlagana rešitev nalaga vodji gradnje številne, med seboj nezdružljive funkcije, ki so v večkratnem nasprotju interesov in zlahka omogočajo tudi koruptivnost, njegova odgovornost pa je nejasna. Naš predlog je, da se funkcijo vodje gradnje opusti, namesto nje naj se po vzoru tujih držav in dobre mednarodne prakse predvidi neodvisni nadzor. Sedanji nadzor naj se nadgradi, doda naj se mu več nalog in pristojnosti ter jasno zapiše odgovornosti.
Ali menite, da bo ministrstvo izpolnilo vaše zahteve?
To bomo pa še videli. Ministrstvu smo posredovali naše uradno stališče do vseh teh zakonov, vključno z našimi zahtevami in argumentiranimi utemeljitvami. V teh dneh potekajo intenzivni pogovori in usklajevanja stališč. Več bo znanega, ko se izteče podaljšani rok za javno obravnavo, to je 19. februar.
Intervju je pripravila in izvedla Barbara Primc.
Foto: Borut Cvetko, Mediaspeed
