Detektivsko delo je zanjo veliko več kot le poklic. Zase pravi, da je deloholik, v prostem času rada izstreli nekaj nabojev v strelskem društvu, ki ga je odprla s svojim kolektivom. Leta 2010 je ustanovila prvo žensko detektivsko agencijo v Sloveniji, v kateri še danes delujejo samo ženske. Pred leti jo je kot poslovno enoto pridružila podjetju Detektivsko-varnostna agencija, v katerem najpogosteje preiskujejo notranje kraje v podjetjih, bolniške odsotnosti ter uživanje alkohola in drog na delovnem mestu. Z direktorico in detektivko Bernardo Škrabar smo govorili o njenem delu, o lastnostih dobrega detektiva in o tem, kako je biti telesni stražar Bryana Adamsa.
Ga. Bernarda Škrabar, opravljate zelo dinamičen in plemenit poklic. Marsikdo si ob besedi detektiv predstavlja osebo v plašču s klobukom na glavi, ki skrivoma fotografira varajoče zakonce. Resnica, pravite, je povsem drugačna. Pomagate namreč predvsem podjetjem pri ugotavljanju nepravilnosti in goljufij, pri čemer gre najpogosteje za preiskovanje bolniških odsotnosti, vinjenosti zaposlenih in notranjih kraj. Je v Sloveniji tega res toliko? S kakšnimi primeri se srečujete?
Žal so naštete aktivnosti v naši državi zelo pogoste. Videla sem že vse. Veliko je na primer kraj v proizvodnjah podjetij. Preiskovala sem primere, ko je delavec kradel lastnino podjetja, v vrednosti od par deset evrov do sto tisoč evrov. Kradejo najrazličnejše stvari – od bonbonov in pisarniškega materiala do barv in kovin. V proizvodnjah na željo direktorjev opravimo tudi veliko alkotestov. Delavce testiramo nenapovedano, v primeru vinjenosti jih vodstvo odpusti ali pa jim izda opomin. V slovenskih podjetjih je tudi precej uživanja drog, predvsem zato, ker delodajalci ne poznajo vseh znakov, ki bi delavce, ki to počnejo, izdali. Podjetja pogosto po izkušnji z našo agencijo oblikujejo ali posodobijo obstoječi pravilnik, ki prepoveduje uživanje alkohola in drog na delovnem mestu.
Preiskovanje poteka na skrivaj. V vaši detektivski agenciji poudarjate pomen etičnega delovanja. Kako utemeljujete upravičenost zasledovanja in opazovanja posamezne osebe?
Vsakokrat moramo imeti v mislih veliko sliko. Če delavec škoduje podjetju, je njegovo zasledovanje oziroma opazovanje upravičeno, saj imajo njegova ravnanja večje razsežnosti. Pred tem stranka, torej podjetje, vsakič seveda podpiše ustrezno pooblastilo za nadzorovanje konkretne osebe. Detektivsko delo, ki ga mi opravljamo, je zelo zahtevno. Vedno delujemo znotraj zakona in se držimo etičnih načel. Smo tudi med prvimi podpisniki Smernic korporativne integritete in Deklaracije o poštenem poslovanju, dokumentov, ki jih običajno podpisujejo le večja podjetja.
Detektivsko-varnostna agencija, ki ste jo sami ustanovili, je napredna tudi v številnih drugih pogledih. Edini v državi ste na voljo 24 ur na dan, imate lasten detektivski center z najsodobnejšo opremo, v katerem izvajate določene hitre teste, prav tako veliko vlagate v izobraževanje in usposabljanje svojih sodelavcev. Pri vas delajo tako moški kot tudi ženske detektivke. Kaj je tisto, kar naredi dobrega detektiva?
V nekaterih pogledih so ženske boljše. Na splošno imajo denimo boljšo intuicijo in bolj razvit socialni čut. Mislim pa, da se morajo veliko bolj dokazovati in garati kot moški. A tako je pravzaprav pri skoraj vsakem poklicu. Dober detektiv je usposobljena oseba s specifičnimi znanji in veščinami. Slediti mora najnovejši tehnologiji, biti mora hiter, potrpežljiv, poznati podjetja in profile ljudi, mora biti prilagodljiv, imeti dobre instinkte, veliko koncentracije, mora biti vajen timskega dela, biti dober fotograf, poznati mora zakonodajo in imeti odličen spomin. Menim, da fakulteta študentom, ki želijo biti detektivi, ne da dovolj znanja, zato v tiste, ki želijo delati pri nas, veliko vlagamo in jim predamo ogromno informacij, izobražujemo pa se tudi v tujini. Na splošno veliko vlagamo nazaj v podjetje. Mislim, da je tega v slovenskih detektivskih agencijah premalo.
Preden ste postali detektivka, ste se specializirali za osebno varovanje. Leta 2005 ste bili osebna stražarka megazvezdnikov, kot so Pink, skupina The Hives in Bryan Adams. Nam lahko zaupate kakšno zanimivo izkušnjo z omenjenimi glasbeniki?
Najbolj mi je v spominu ostal Bryan Adams. Varovali smo ga dva dni. Imeli smo navodila, naj mu ne 'dihamo za ovratnik', ker tega ne mara. Z njim sem spregovorila tudi nekaj besed. Rekel mi je: »Tako luštnega telesnega stražarja še nisem imel.« (smeh)
Intervju je pripravila in izvedla Ana Grošelj.
Foto: Barbara Reya
