Čebele zagotavljajo eno najbolj prepoznavnih ekosistemskih storitev – opraševanje, zaradi katere je pridelava kar treh četrtin hrane sploh mogoča. S tem njihova dobrobit pogojuje tudi dobrobit človeštva. Z Borisom Seražinom, predsednikom Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev RS, smo se  pogovarjali o tem, zakaj je omenjeno združenje nastalo, kako se čebelarji spopadajo z nevarnostmi, ki grozijo čebelam, in zakaj je tako zelo pomembno, da bomo letos 20. maj prvič praznovali kot svetovni dan čebel.

Gospod Boris Seražin, Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev RS, katerega predsednik ste obstaja že dobro leto, kakšen je bil vaš namen ob ustanovitvi?

Naš glavni namen je bil in je še vedno predvsem ukvarjanje s težavami večjih čebelarjev in iskanje rešitev za tegobe, ki pestijo vse tiste, ki se s čebelarstvom ukvarjamo profesionalno.

Omenili ste, da ste v združenju večji čebelarji, kaj natanko to pomeni?

Naše združenje vključuje čebelarje, ki imajo v povprečju več kot 70 panjev. Takih čebelarjev je v Sloveniji 160. Naše združenje ima po enem letu več kot 50 članov, ki imajo skupaj 15 tisoč panjev, v naši oskrbi pa je kar 15 odstotkov slovenskih čebel. V Sloveniji je sicer največ čebelarjev, ki imajo povprečno od 10 do 15 panjev. Veliki čebelarji od čebelarstva živimo in imamo svoje zaposlene. Zagotavljamo tudi edine dohodke za vsaj 60 družin. Vse to je bil zadosten razlog, da ustanovimo združenje, ki se bo prioritetno ukvarjalo s težavami, s katerimi se v čebelarstvu dnevno srečujemo.

Kateri pa so glavni problemi v čebelarstvu?

Glavna sta nedvomno problem zatiranja čebeljih bolezni in problem prilagajanja čebelarjev na klimatske spremembe. Potem je tukaj še problem izkoriščanja pašnih virov, težave, s katerimi se večji čebelarji srečujemo pri razvoju profesionalnega čebelarstva, torej nakup opreme, prevoznih sredstev, ureditev primernih prostorov za dejavnost in panjskih sistemov in seveda tudi problem ekonomske učinkovitosti profesionalnega čebelarstva.

Ste se tudi zato, da bi opozorili na vse našteto odločili, da organizirate prvo letno srečanje Pislakov dan, ki bo potekalo v soboto, 3. marca?

Na letnem srečanju se bomo dotaknili problemov, ki pestijo večje čebelarje. Predvsem bomo govorili o tem, kako lahko uspešno zatremo čebelje bolezni in omejimo eno največjih sovražnic čebel, varozo. S tem namenom bomo gostili enega največjih strokovnjakov na tem področju dr. Klemensa J. Kriegerja, vodjo razvojnega oddelka za zdravje čebel pri podjetju Bayer Animal Health, ki bo v svojem predavanju razkril, kako uspešno kontroliramo varozo v času, ko je odporna na akaricide. Tako bo naše prvo letno srečanje, ki smo ga poimenovali Pislakov dan, podalo nova znanja profesionalnim čebelarjem in jim olajšalo pot k dobrim čebelam, večjemu donosu medu in s tem k boljšemu ekonomskemu izkupičku.

Zakaj pa ste izbrali ime Pislakov dan?

Pislakov dan je dobil ime po Janku Pislaku, slovenskemu čebelarju, ki je prvi imel več kot 1000 panjev in je oral ledino slovenskega profesionalnega čebelarjenja že v 70. letih prejšnjega stoletja. Bil nam je vzor pri razvijanju naših čebelarstev. V času, ko smo mi šele razmišljali o čebelarjenju, je  imel 2500 panjev, kar je največ v Sloveniji in znese kar 100 milijonov čebel. Zaradi njegove bogate zapuščine v čebelarstvu in pomoči pri razvoju naših čebelarstev se nam je zdelo prav, da ga počastimo in srečanje poimenujemo po njem.

Čebele so lani na slovensko pobudo dobile tudi svoj dan. Letos namreč 20. maj prvič praznujemo kot svetovni dan čebel. Kaj po vaše razglasitev tega dneva v resnici pomeni za čebele in čebelarstvo nasploh?

To, da je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) lani decembra na slovensko pobudo 20. maj označila za svetovni dan čebel, je velik dosežek ministrstva in vseh, ki so bili vključeni v ta projekt. Nedvomno to pomeni veliko promocijo za čebele. Predvidevamo, da se bodo ljudje zdaj več pogovarjali o njihovem pomenu, saj se moramo zavedati, kako življenjsko pomembne so.

Albert Einstein je že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel in s svojo izjavo, da bo človek, ko bo čebela izginila z obličja Zemlje, preživel le še štiri leta, dvignil precej prahu. Menite, da se ljudje res premalo zavedamo njihovega pomena?

Žal je še vedno tako. Dejstvo je, da čebele oprašijo skoraj tri četrtine vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 odstotkov svetovne hrane. Če ni čebel, ni rastlin, ni živali, in posledično slej ko prej tudi ni človeka.

Intervju je pripravila in uzvedla Mojca Vakselj

Foto: arhiv Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev RS


Nazaj