Črtomir Remec je širši javnosti najbolj znan kot dolgoletni predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS), maja letos je postal tudi direktor Stanovanjskega sklada RS. Strokovna javnost pa magistra gradbeništva pozna predvsem po tem, da je že četrt stoletja dejaven v mednarodnih inženirskih organizacijah.

Najprej čestitke, gospod Črtomir Remec. Septembra letos ste bili ponovno izvoljeni za predsednika Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC), decembra pa še za izvršnega podpredsednika Svetovne zveze inženirskih organizacij (WFEO). Kaj to pomeni za vas in vaše delo?

Obe funkciji, ki ju sicer opravljam nepoklicno, pomenita veliko priznanje za moje delo in zastopanje članov IZS na evropski in svetovni ravni. Zlasti izpostavljena je funkcija v WFEO, ki je svetovno prepoznavna in spoštovana organizacija; od ustanovitve leta 1968 je pod svojim okriljem združila več kot 90 nacionalnih in regionalnih inženirskih organizacij ter predstavlja in zastopa več kot 20 milijonov inženirjev iz vsega sveta. IZS je njena članica postala leta 2001 v Moskvi.

Nove funkcije seveda prinašajo tudi nove odgovornosti. Glavna prizadevanja bom usmeril v vzpostavitev komunikacijske informacijske platforme na globalni ravni, na kateri bi bile zbrane vse ključne informacije, pomembne za delo inženirjev. Platforma uspešno deluje pri nas, na ravni IZS, in sicer od leta 2012, ko je bil v Ljubljani Svetovni inženirski forum. Takrat smo vsa predavanja, seje in diskusije prvič neposredno prenašali na spletu, zdaj bi radi to kot primer dobre prakse prenesli tudi na globalno raven.

V Inženirski zbornici Slovenije tesno sodelujete tudi s tukajšnjimi sorodnimi strokovnimi in stanovskimi organizacijami. Kaj je glavni cilj povezovanja in sodelovanja?

Glavni cilj Združenja za razvoj in oživitev slovenskega gradbeništva (ZORG), ki smo ga ustanovili lani, je, kot lahko razberemo že iz imena, ponovno postaviti na noge slovenski trg gradbeništva. Že pred več kot enim letom smo sprejeli memorandum in program dela s konkretnimi predlogi in konkretnimi rešitvami, s katerimi bi lahko naše gradbeništvo potegnili iz krize, a nam država, žal, ni prisluhnila, vsaj ne dovolj. Večkrat smo poudarili potrebo po spremembi zakona o javnem naročanju, pri čemer je bila ena naših glavnih zahtev, da nizka cena ne bi smela biti glavno merilo pri izbiri. Kljub nekaterim spremembam zakon o javnem naročanju to še vedno dopušča. Zavzemali smo se tudi za javno objavo pozitivnih in negativnih referenc izvajalcev inženirskih storitev pri javnih naročilih. Veliko utemeljenih pomislekov in pripomb imamo tudi na predlog gradbenega zakona, ki je trenutno v javni obravnavi in upamo, da nam bo država tokrat bolj prisluhnila.

Pred časom ste se zavzemali za ustanovitev ministrstva za gradbeništvo in za sprejetje dolgoročne vladne gradbeniške strategije. Kaj menite danes?

Še vedno sem trdno prepričan, da brez gradbeništva, brez uporabe znanja in inovacij ne bomo imeli stabilne gospodarske rasti. Kot sem poudaril tudi na odmevnem strateškem forumu o energetski prenovi stavb, ki ga je IZS organizirala aprila, še vedno trdim, da bi morala poraba denarja za naložbe v energetsko prenovo prinesti čim večji multiplikativni učinek na gospodarstvo. Zavzemam se tudi za ustavitev nižanja vlaganj v raziskave in razvoj v gradbeništvu, kajti izobraževanje je danes pogoj za uspeh, še zlasti ob upoštevanju tehnološkega razvoja. Kdor se danes ne izobražuje, preprosto ni več usposobljen za delo na trgu, zato si prizadevamo, da bi zbornica dobila pooblastila za strokovni nadzor nad svojimi člani in tudi za odvzem licence tistim, ki se ne izobražujejo.

Vaši sodelavci vas opisujejo kot korektno osebo, ki zna delati z ljudmi, predvsem pa kot človeka, ki mu nikoli ne zmanjka idej. Od kod jih črpate?

Kaj pa vem, polno glavo jih imam in nič ni videti, da bi vrelec presahnil. (smeh) Res pa je, da sem odprt za predloge drugih, vedno jim prisluhnem in marsikdaj se ob različnih mnenjih utrnejo najboljše ideje in najboljše rešitve.

Intervju je pripravila in izvedla Barbara Primc.

Foto: arhiv IZS


Nazaj