Danica Purg, direktorica in dekanja IEDC – Poslovna šola Bled je ogromno na poti, nedavno pa se je vrnila iz Moskve, kjer je predavala na forumu Gaidar, ki ga Rusi imenujejo tudi ruski Davos. Energična managerka, ki jo spremlja laskava oznaka 'gurujka slovenskega menedžmenta', se v Rusiji vedno dobro počuti.
Za svoje izjemne dosežke na področju mednarodnega poslovnega izobraževanja je prejela številna priznanja, med njimi: mednarodno priznanje Dekan leta 2010, ki ji ga je podelila Akademija za mednarodni management (AIB), Predsednik Republike Slovenije jo je odlikoval s častnim znakom svobode za njen prispevek k razvoju managementa v Sloveniji ter Srednji in Vzhodni Evropi, januarja 2015 ji je Združenje Manager podelilo Priznanje za življenjsko delo na področju managegmenta.
Ni presenetljivo dejstvo torej, da jo z odprtimi rokami kot predavateljico in edinstveno strokovnjakinjo sprejmejo vsi, ki bi se radi naučili več o sodobnem managerju in izobraževanju poslovnežev, ki je usmerjeno tudi v prakso, ne le v akademske poglede. Čeprav se giblje v pretežno moškem svetu, pravi, da ji kot ženski v poslu danes ni več tako težko, saj se je uveljavila, vsi jo upoštevajo in ji prisluhnejo.
Gospa Danica Purg, nedavno ste se vrnili s konference Gaidar, ki je potekala v Moskvi in kjer ste kar štirikrat predavali o prihodnosti managerskega izobraževanja. Kako bi strnili vtise?
Gaidarovski forum je največji tovrstni javni dogodek v Rusiji. Zgodi se januarja takoj po njihovih zimskih počitnicah in se ga vsako leto udeležuje približno 9000 ljudi. Gre za forum, ki ga imenujejo ruski Davos. Zelo si presenečen, ko prideš tja, in vidiš, kako jim uspe zbrati strokovnjake in profesorje z vsega sveta. Vsakič znova se zavem, koliko pomeni moč velike države.
Kaj je bila glavna tema letošnjega foruma?
Letošnja tema je bila Vrednost in vrednote. Neposredno se o tem ni veliko govorilo, posredno pa. V ospredju je bila digitalizacija in kakšne spremembe je prinesla s sabo. Veliko več pozornosti kot navadno je bilo posvečeno trajnostnemu razvoju in seveda kakovosti v managerskem izobraževanju. Govora je bilo tudi o ženskah in tam sem predavala tudi jaz, tako da sem na predavateljskem odru stala štirikrat.
Vaše znanje je cenjeno po vsem svetu, usposabljali ste se na svetovno znanih managerskih šolah INSEAD Fontainebleau, IMD Lausanne in Harvard Business School, o čem pa ste govorili na letošnjem Gaidaru?
Eno predavanje je bilo o novih tehnologijah in spolni raznolikosti v poslovnem svetu ter družbi kot ključu do uspeha, kako izobraževati managerje v digitalnem gospodarstvu. Vodila sem delavnico Dinamične družbe ter še eno delavnico, v okviru katere sva nastopila skupaj z Janezom Škrabcem. Naslov delavnice je bil Nove tehnologije in trajnostni razvoj/družbena odgovornost, kjer smo se igrali z vprašanjem, ali lahko poslovne šole principe za odgovorni management res uveljavljajo. Mislim, da sva bila z Janezom edina udeleženca in predavatelja iz Slovenije. Letos in lani. Pred tem pa sem bila vedno edina Slovenka. Zdi se škoda, da se več Slovencev ne udeležuje tovrstnih dogodkov. Zadnji dan, ko se je forum že zaključil, sem imela še eno predavanje za kadrovske managerje na temo o prihodnosti managerskega izobraževanja. Ogromno ljudi se je pridružilo v upanju, da bodo slišali nekaj novega, zanimivega in to so tudi dobili.
Kako na tovrstnih forumih tujci gledajo na Slovence in slovenske strokovnjake?
Ko nastopim, vedno z navdušenjem povem, kaj imamo in kaj bi radi imeli. Prijetno je bilo videti, da so vsi nastopajoči omenili, da so preko mene spoznali nekoga drugega ali je do povezave med njimi prišlo med obiskom Slovenije. Tako da je Slovenija močno prišla do izraza vsakič, ko sem stala na odru. Po tem se je tudi kar nekaj ljudi prijavilo na moje seminarje. Verjetno tudi zato, ker vedo, da sem kritik managerskega izobraževanja. In to je dokaj nenavadno. Tudi Henry Mintzberg, eden štirih največjih managerskih gurujev na svetu, je zelo kritičen. Bil je prvi velik kritik, ker je trdil, da bi moralo biti izobraževanje managerjev bolj usmerjeno v prakso, ne le v akademske poglede. To pomeni, da bi moralo biti izobraževanje tako, ki izobražuje odgovorne managerje, ne take, ki jim gre le za to, da bodo imeli po končanem študiju višjo plačo. Izobraževanje bi moralo biti tako, da vpliva na to, da se družbeno okolje izboljša, ne le tako, v katerem nekdo gleda, kako bi imel on in ljudje okoli njega višje zaslužke.
Vidite prihodnost v tem? Da se vsi, tudi velika podjetja bolj usmerjajo v to, da se posredno skozi poslovanje trudijo za boljši svet?
Tako je. In to je letos zelo prišlo do izraza. Vsi govorci so govorili o tem. Videlo se je, da želijo Rusi predvsem z zunanjimi strokovnjaki narediti večji in hitrejši napredek. Nezadovoljni so s svojim managerskim izobraževanjem, ravno zato, ker ni dovolj usmerjeno v prakso. To so trendi. Še dve leti nazaj so o trajnostnem razvoju govorili kot o dobrodelnosti, medtem ko zdaj o tem že govorijo kot o nečem, kar je nujen pogoj za razvoj, ne le za obstanek človeštva. Napredni pogled je že prevladal. Verjetno je bila tudi zato zelo odmevna ena mojih izjav na forumu, ki se glasi: Potrebujemo več digitalizacije, high tech-a, da bi imeli več časa in želje po high-touch-u, soft skills, kot jim pravimo. Oboje je nujno za uspešnost.
Precej ste povezani z Rusijo, ste tudi častna doktorica na dveh ruskih univerzah in častna profesorica na Moskovski visoki poslovni šoli (MIRBIS). Kako vidite to državo?
Zadnje čase sem bila več na Kitajskem in mi je zmanjkalo časa za Rusijo, a sem vesela, da sem nazaj. Opažam, da so se v vmesnem obdobju Rusi zazrli sami vase, po vseh teh embargih in strašni inflaciji. Tudi pri svojih prijateljih in ljudeh okoli sebe vidim napredek. Dojeli so, da je napredek to, da si boljši po moralni plati in si skromnejši, in ne to, da uničiš vse okoli sebe. Zato mi je v tem smislu zdaj veliko bolj prijetno biti tam. Narejen je bil opazen mentalni premik. Rusi so sicer navdušeni nad tem, kako uporabljamo metaforo umetnosti pri preučevanju vodenja in izobraževanj za vodenje. Te inovativne metode postajajo tudi njim vedno bolj zanimive. Da kot majhna država presenečamo z inovacijami in inovativnimi podjetji, ki jim pravimo skriti zmagovalci, to ima velik pomen.
Intervju je pripravila in izvedla Mojca V.
Foto: IEDC Poslovna šola Bled
