Večina najuspešnejših podjetij na svetu je tudi najbolj trajnostno naravnanih. »Transformacija v trajnostne poslovne modele je pomembna za konkurenčnost in uspešnost podjetij. Dodana vrednost tovrstnega poslovanja pa je vključevanje empatije, družbene odgovornosti, odgovornega vodenja in visoke poslovne etike v ključne strategije, politike, programe in ukrepe organizacije,« je povedal vrhunski strokovnjak za digitalizacijo in IT-sisteme Frank Barz.

Vodja oddelka »Internet of Things« v nemškem podjetju T-Systems je bil tudi glavni govorec na mednarodni konferenci Transformacija v trajnostne poslovne modele, ki je na IEDC-Poslovni šoli Bled združila strokovnjake iz organizacij in podjetij, ki so pri svojem poslovanju že trajnostno in družbeno odgovorno naravnane. Z gospodom Frankom Barzem smo govorili o digitalizaciji iz poslovnega vidika, IT-sistemih in digitalnih rešitvah v povezavi s trajnostnim razvojem in naprednimi poslovnimi modeli.

Gospod Frank Barz, pravite, da naj prenehamo le govoriti o trajnostnem razvoju, ki je tukaj, in pričnimo uresničevati svoje besede z majhnimi koraki. Katere majhne korake imate v mislih?

Lahko se lotimo manjših projektov in sprememb na področju komunikacije, vodenja in vzorcev. Treba je pričeti s projekti iz različnih področij, saj vemo in je dokazano, da to prinaša pozitiven učinek za organizacijo. Skratka, stopimo v akcijo.

Česa se moramo zavedati, preden v nekem podjetju digitaliziramo ali robotiziramo poslovne procese?

Vedeti moramo, zakaj to počnemo. Ali je naš cilj, da bomo z robotiko prišli v dobo terminatorjev? Vprašati se moramo, ali bi radi z robotom le zaslužili oziroma znižali stroške poslovanja. In ali to počnemo zato, da lahko dosežemo tudi drug učinek, ki bo imel dodano vrednost in bo pomemben v širšem družbenem pomenu. Pomembno je torej, da v procesu razvoja podjetja, oblikovanju strategij, politike poslovanja in razvoju inovacij upoštevamo vidik družbene odgovornosti, okoljevarstva, etičnosti in empatije.

Ali je digitalizacija blagoslov ali prekletstvo? Ali se moramo robotizacije bati?

Osebno vidim veliko pozitivnih plati digitalizacije. Podjetja se namreč srečujejo tudi s pomanjkanjem človeških virov. Roboti nam lahko pomagajo pri reševanju problemov. Vendar digitalizacije se je potrebno lotiti modro in preudarno, saj je pri tem zelo pomembna računalniška varnost. Vprašanje varnosti vidim kot glavno slabost digitalizacije. Na tem mestu ima najpomembnejšo vlogo izobraževanje o trajnostnem razvoju in etiki za implementacijo pravilnih digitalnih projektov.

Zakaj je izobraževanje tako pomembno?

Imamo znanje iz področja kemije, fizike, matematike ... To lahko prenesemo tudi v digitalne inovacije. Kako vključiti empatijo in etiko, pa je za nas še popolnoma novo področje. Smo tik pred tem, da računalniki sprejemajo odločitve namesto nas. Edino področje, ki ga še niso osvojili, je področje empatije, občutkov in čustev. Tega se lahko človek nauči le preko izobraževanja in širokega pogleda na svet. Pomembna se mi zdi na primer povezava z umetnostjo, kar prakticira tudi IEDC-Poslovna šola Bled. Vesel sem, ko vidim lepe umetniške slike, ki krasijo šolo in všeč mi je vzdušje, ki vlada v predavalnicah. Šola diha z okolico, nudi prijetno okolje za študij in ponuja možnosti za širjenje obzorij. Vse to prispeva k procesu izobraževanja ter trajnostnega razvoja.

Bodo torej v prihodnosti namesto nas odločali roboti?

Lahko bi sprejemali odločitve za nas. Danes že imamo samovozeče vozilo. Pri tem se je že pojavilo vprašanje etike pri odločitvah, ki jih sprejme robot. Mislim, da ne bomo našli države oziroma vlade, ki bi dovolile presojanje z etičnega stališča. Torej, da bi dovolile računalniku (programerju) sprejemati odločitve glede življenja ali smrti. Do neke mere bodo roboti sprejeli odločitev namesto nas, na primer, da zaradi varnosti ustavijo samovozeče vozilo. Ne bodo pa mogli odločati o etičnih vprašanjih, kjer bi se spraševali, koga v primeru neizbežne nesreče rešiti. Pomembno pri tem je tudi, da govorimo o evropskem pristopu, vemo pa, da so seveda v drugih državah in kulturah po svetu etična načela drugačna.

Ali je popolna digitalizacija nekega podjetja sploh mogoča?

V naslednjih desetih letih zagotovo ne.

Ljudje učijo druge ljudi, ali je enako pri robotih?

Da. Umetna inteligenca je tukaj. Samoučeči sistemi so tukaj in računalnik lahko uči drug računalnik.

Kako prilagoditi izobraževalne programe, ki so velikokrat vse preveč tradicionalni in ne sledijo inovativnim podjetjem? Kako torej povezati tehnološko napredna podjetja in šolstvo?

Najprej bi rad povedal, da morajo biti izobraževalne ustanove povezane s podjetji, saj je poleg izobraževanja ljudi, potrebno hitro dobiti tudi informacije o potrebah iz trga. Tradicionalni šolski sistemi učijo o preteklosti in opažamo, da se niso dovolj prilagodili razvoju družbe in trga, ki pa se spreminjata s svetlobno hitrostjo. Kot drugo bi si želel, da se čimbolj vzpostavi modularni študij, s katerim bi lahko posameznik izbral med različnimi programi, ki jih nudijo različne šole po svetu. Tako bi na primer sam izbral najboljše programe iz trajnostnega razvoja, kot ga imajo na IEDC-Poslovni šoli Bled. Znanje bi nato nadgradil in povezal z izobraževanjem iz etike v švicarski Lozani, v vodenju pa bi se izpopolnjeval na primer pri predavateljih iz uveljavljenega izobraževalnega združenja Sangam in tako naprej. Pridobitev izobrazbe ne bi smela priti le iz strani univerze, pač pa tudi drugih ustanov, ki podeljujejo certifikate in so specializirane za specifična področja. S tem lahko združiš različna znanja in si širiš obzorja.

Kako pa gledate na vprašanje varnosti na področju digitalizacije, robotizacije in interneta stvari?

Kar se tiče glede varnosti, je treba imeti veliko znanja in močne temelje. Danes so nujni sistemi oblakov, storitve v oblakih, podatkovne analize in dobri varnostni sistemi. Če en temelj manka, se lahko zgradba varnosti hitro lahko podre.

Izvedla in pripravila: Vesna Novak

Foto: Tadej Majhenič


Nazaj