Napovedi Gospodarske zbornice Slovenije za gradbeno panogo v letu 2016 so izjemno slabe. Padec obsega del naj bi bil v primerjavi z lanskim letom kar 30-odstoten, kar pomeni, da je ogroženih še 10.000 delovnih mest. K okrevanju gradbeništva ne bodo pripomogli niti trije zakoni, ki se prepletajo z gradbeno panogo, če jih ministrstvo v podaljšanem roku za javno obravnavo ne bo spremenilo, je v pogovoru opozoril Igor Banič, predsednik uprave Pomgrada, ki je z okrog 700 zaposlenimi največje gradbeno podjetje pri nas in tudi partner Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG).
Gospod Igor Banič, menda redno spremljate vremensko napoved. Gre za golo redovednost ali je povezano z vašim delom?
Res je, redno spremljam vremenske napovedi, dnevne, tedenske in tudi mesečne. Radovednost nima nič s tem. Zlasti jeseni in pozimi je namreč od vremena odvisno, ali bodo naši ljudje delali ali ne, od tega so v veliki meri odvisni tudi rezultati ob koncu poslovnega leta.
Gradbince čaka težko leto. Ste optimist ali pesimist?
Številke sicer kažejo, da se bodo črne napovedi uresničile, največji usip bo na področju visokogradenj. Po drugi strani pa je razveseljivo, da se dogajajo investicije na gospodarskem področju, saj podjetja investirajo v nove proizvodne prostore in linije, verjamem tudi, da se bo nadaljeval avtocestni cikel, tako da vse le ni tako črnogledo. Seveda bo leto 2016 polno izzivov, a ker sem človek adrenalina, mi izzivi, ne glede na to, kako zahtevni so, dajejo energijo za nadaljnje delo.
Partnerji ZORG, ki združuje panožne, poklicne, raziskovalne in izobraževalne organizacije s področja gradbeništva, ste po odmevni novinarski konferenci pred nekaj dnevi vendarle dočakali odziv ministrstva na vaše kritike Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Je to eden tistih izzivov, ki ste jih omenjali?
Zagotovo, a podaljšanje javne obravnave za vse tri osnutke zakonov do 19. februarja je šele ena dobljena bitka. Dobiti jih moramo več. Dejstvo je namreč, da nova Gradbeni zakon ter Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih brez korenitih popravkov ne bosta odpravila težav, ki so v gradbeništvu prisotne danes, kvečjemu bosta prinesla nove. Predlagana osnutka sta nepopolna, nedodelana in kot takšna povsem neprimerna za implementacijo. Močno sem razočaran, da lahko nekaj takega sploh pride v javno obravnavo. Saj namen je bil dober, a se je izjalovil. Najbolj žalostno je, da smo se lotili sprememb treh zakonov, ki naj bi končno uredili področje gradbeništva, a so na ministrstvu za okolje in prostor pisali vsakega posebej, ločeno, namesto da bi bili med seboj usklajeni.
Katerim predlogom v predlaganih osnutkih najbolj nasprotujete?
Čeprav so bili cilji in izhodišča za pripravo primerni, vsebina, ki je zdaj v javni obravnavi, povsem nejasno opredeljuje odgovornosti in vloge ključnih udeležencev v fazi izvedbe gradnje. Vse to nas še dodatno oddaljuje od dobrih praks izvajanja gradbenih projektov, kot jih narekujeta stroka doma in v tujini.
Predlog novega Gradbenega zakona namenja preveliko vlogo vodji gradnje, ki pa nima ustreznih izkušenj in znanj za vodenje gradbišča. Kako naj bo nekdo, ki v življenju še ni bil na gradbišču, vodja gradnje, odgovoren za nadzor gradnje, poleg tega naj bi pregledoval in potrjeval projekte za izvedbo, skrbel za skladnost projektne dokumentacije z gradbenim dovoljenjem, skratka, preverjal naj bi samega sebe? Ta nova funkcija je po našem mnenju v velikem nasprotju interesov, saj zakon vodji gradnje nalaga številne nezdružljive naloge.
Zakon prav tako z ničemer ne daje ustreznih jamstev ne izvajalcem in ne investitorju, da bi jih bili potem pripravljeni prevzeti. Izvajalci na koncu prevzamemo skoraj ves riziko prek bančnih garancij in drugih ustreznih jamstev, naša vloga pri vodenju projektov pa je po zdaj predlaganem zakonu zminimalizirana. Če bo za vse odgovarjal vodja gradnje, zakaj bi potem morali gradbinci predložiti milijonske bančne garancije? Podpiram avstrijski sistem vodje gradbišča, saj tam vodja gradnje lahko sprejema odločitve in se pod njih podpiše, gradbincu pa se o tej spremembi ni treba pogovarjati z investitorjem. Pri nas so pa vsi samo svetovalci, nihče se noče pod nič podpisati. Podjetja, ki delujemo na slovenskem trgu kot izvajalci, zato takemu predlogu zakonov odločno nasprotujemo.
Vse rešitve verjetno niso neustrezne?
Predlagane rešitve so večinoma primerne za gradnjo enodružinskih hiš, ne pa tudi za večje infrastrukturne objekte, ki zanimajo velika gradbena podjetja, kot je naše. Ne nazadnje je gradbeništvo še vse kaj drugega kot zgolj gradnja stanovanjskih hiš. Podpiramo pa predlagane rešitve, ki olajšajo pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo. Prav tako se strinjamo s pospešitvijo vseh postopkov, povezanih z gradnjo objektov, vendar pozivamo ministrstvo, da skupaj z vsemi deležniki v procesu projektiranja in izvajanja gradnje opravi analizo pomanjkljivosti obstoječih zakonov, nato vsi skupaj oblikujemo zakone, pod katere se bomo lahko vsi podpisali.
Intervju je pripravila in izvedla Barbara Primc.
Foto: Borut Cvetko, Mediaspeed
