Trideset mesecev je minilo, odkar je mlad borec poltežke kategorije iz Osijeka, Ivica Tadijanov, zadnjič nastopil na FFC-ju. Po tem se je za nekaj časa umaknil s športnih dogodkov, nato pa se je, kot trdi sam, vrnil kot celovitejši in kakovostnejši borec.

Tadijanov je vse presenetil na dogodku FFC 11 v Osijeku pred skoraj tremi leti, ko je bil v svoji drugi borbi MMA v karieri boljši od Marcina Prachnia. Kljub temu je Prachnio pozneje postal FFC-prvak, medtem ko je Tadijanov poskušal kariero nadaljevati prek FFC Futuresa, kjer ga je na zaključnem turnirju premagal poznejši zmagovalec Martina Batura. Ta poraz ga je prisilil v nekatere spremembe. Pred malo manj kot letom dni se je vrnil in do danes dvakrat zmagal. Njegov talent je opazil FFC, ki ga je povabil, da nastopi na dogodku FFC 29, ki bo naslednji mesec potekal v Ljubljani. Pred njegovo borbo proti Ivanu Erslanu smo izkoristili priložnost in z njim poklepetali.

Po skoraj dveh letih in pol boš spet nastopil na dogodku FFC. Nam lahko poveš, kaj se je dogajalo od finala Futuresa pa do danes? V tem času si imel dve borbi, vendar je to bilo samo ogrevanje za pravo nadaljevanje, kajne? Kje se je pa izgubilo leto 2015?

Zaradi slabega nastopa na finalu Futuresa sem se odločil, da se ne bom boril, dokler ne bom v vseh segmentih MMA-ja dovolj napredoval. Preprosto nisem hotel biti enodimenzionalni borec, ki se je prisiljen zanašati samo na eno veščino, zato sem v letu 2015 samo treniral. Nisem nastopal, vendar si tudi nisem vzel odmora. Hotel sem doseči višjo raven stand upa in menim, da mi je to uspelo.

Vrnil si se z lanskoletno zmago na NFC-ju v Vinkovcih, prejšnji mesec pa si nastopil v Somborju. Moral bi se boriti z Vladimirjem Filipovićem, vendar je do spremembe nasprotnika prišlo dobesedno na dan borbe. Kaj se je pravzaprav zgodilo in kako si se sploh odzval na to?

Zgodilo se je to, da so mi po tehtanju sporočili, da bodo zamenjali mojega nasprotnika, saj je Filipović dobil ponudbo za borbo na Bellatorju. Pristal sem na to, čeprav sem nasprotnika videl šele na dan borbe. Milo rečeno je bil neustrezna izbira in po prvem kontaktu je zaigral poškodbo, da je lahko prekinil borbo. In to je to.

V FFC-debiju si se boril proti Marcinu Prachniu. Premagal si ga s popolno nadvlado, po tem pa sta vajini karieri šli vsaka svojo pot. On je postal FFC-prvak in čaka borbo za prvaka ONE FC ter ima rezultat 12-2. O čem pravzaprav razmišljaš, ko gledaš njegove borbe in veš, da si dominiral nad takšnim borcem?

Te svoje zmage na dojemam kot nek velik uspeh. Ne razbijam si glave s tem, da je on nadaljeval svojo kariero, temveč se osredotočam nase in gledam v prihodnost.

Nek preobrat je bil zagotovo poraz v finalu Futuresa. V borbi proti Baturi to preprosto nisi bil ti. Kaj se je zgodilo in kaj se je pri tebi spremenilo zaradi tega poraza?

V to borbo sem vstopil nekako melanholično in zaradi več stvari, ki so mi preusmerjale pozornost, se nisem osredotočil na izvedbo. V borbi nisem kapitaliziral v situacijah, ki se običajno končajo meni v prid. Ta dan sem preprosto bil slabši borec v ringu. Zaradi tega poraza sem se odločil, da zamenjam pristop, še bolj sem se posvetil treningom in pozornost preusmeril na stvari, ki mi res veliko pomenijo.

Si pričakoval povabilo FFC-ja? Ko sva govorila pred nekaj časa, si rekel, da ti težavo predstavlja ne najbolj atraktiven slog borbe. Se je glede tega kaj spremenilo?

Povabila nisem pričakoval, verjamem pa, da se bo atraktivnost mojih borb povečala, saj je tudi moj stand up na višji ravni. Parter in rokoborbo sem prilagodil MMA-ju in menim, da sem zdaj bolj vsestranski borec, vsestranskost pa zagotovo prispeva tudi k atraktivnosti.

Nam lahko predstaviš svoje nasprotnika, ki ga širša športna javnost zelo slabo pozna? Kje meniš, da so njegove močne točke, in katere njegove šibke točke nameravaš izkoristiti v svoj prid?

O Ivanu Erslanu vem zelo malo. Vem, da je bil amaterski prvak Hrvaške v MMA-ju, da je ostal neporažen v svojih treh profesionalnih nastopih in da trenira v American Top Teamu v Zagrebu. Je malo višji in ima močnejšo zgradbo od mene. O njem vem torej zelo malo, zato ne bi mogel z gotovostjo trditi, česa se moram najbolj paziti. V nobenem primeru pa ga ne jemljem z levo roko.

Kakšne so pravzaprav tvoje ambicije v FFC-u zdaj po povratku? Pas bi lahko postal brez lastnika, če bo Jeremy Kimball dobil daljšo pogodbo UFC. Razmišljaš kaj v to smer?

Glede na to, da je Kimball dobil priložnost boriti se za naslov po samo eni zmagi, in glede na to, da sem jaz premagal nekdanjega prvaka Prachnia, po premaganju Erslana seveda pričakujem borbo za pas.

S kom si se pripravljal na to borbo? Se je tvoja ekipa kaj spremenila, odkar si bil zadnjič na FFC-ju?

Na to borbo se pripravljam s skoraj enakimi ljudmi kot do zdaj. Tu je moj trener za stand up Matija Hojsak in kondicijski trener Marko Kutleša iz Tauros Conditioninga. Borilne treninge opravljam v svojem matičnem klubu HK Osijek, moji glavni sparing partnerji pa so Saša Milinković, Goran in Damir Vidaković, Miro Erkapić, Nino Vladušić, Luka Jurić in Petar Spajić. Poleg tega sem hvaležen, da sem lahko nekaj časa preživel v Cro Cop Teamu, kjer sem treniral tudi z Mirkom Filipovićem in Satoshijem Ishiijem. Menim, da je to zelo prispevalo k mojemu napredku.

Zelo veliko delaš na kondiciji z Markom Kutlešom – meniš, da se lahko tu skriva tvoja prednost pred drugimi borci, torej v tem, da zelo veliko pozornosti namenjaš temu delu priprav?

Menim, da so kondicijske priprave enako pomembne kot tehnično-taktične. Z noro dobro tehnično-taktično pripravo in brez kondicijske priprave borec ne bo preživel niti ene runde. Marko Kutleša je vrhunski strokovnjak, ki spremlja sodobne metode kondicijskih priprav, zato pri sodelovanju z njim čutim, kako iz priprave v pripravo vedno bolj napredujem.

Vemo, da si študent. Kako je trenutno pri tebi na tem področju in kako v zasebnem življenju?

Sem študent fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informacijsko tehnologijo v Osijeku. Hodim v zadnji letnik in do septembra bi moral diplomirati in te skrbi pustiti za sabo. Zelo težko je redno študirati in imeti še dva treninga dnevno, zato bi se rad ob tej priložnosti zahvalil profesorjem, ki imajo za to veliko razumevanja in pozitivno odgovarjajo na moje pogoste prošnje za odsotnost s predavanj zaradi treninga. V zasebnem življenju pa je novo to, da živim s punco Dario, ki je moja največja podpora.

Ob koncu bi se rad zahvalil sponzorjem, ki spremljajo moje delo: Lukenda Transport, OSmetal, Polleo Sport, Vodovod Osijek, Bonavia Design in Hokus Okus.

Intervju je pripravil in izvedel Bojan Rojko