Tridesetletni Joe Dempsie je najbolj znan po vlogah Chrisa Milesa v seriji Mularija in Gendryja v seriji Igra prestolov. Prav tako je igral v seriji Shana Meadowsa, This Is England, ki je požela hvalo kritikov. Med drugim je igral v filmih Pošasti 2, Burn, Burn, Burn in Prekleti United. Zdaj pa ga lahko gledamo v seriji Globoka država, ki je svojo odlično že dokazala gledalcem FOX televizije. V seriji Globoka država igra Maxovega sina Harryja Clarka.
To je za vas gotovo pomembna in vznemirljiva vloga. Povejte nam, kako ste jo dobili.
Če sem iskren, se je vse zgodilo zelo hitro. Dobil sem scenarij, da ga preberem in povem, kaj si mislim. Običajno nam povedo imena ljudi, ki sodelujejo pri projektu, še preden odpremo dokumente, saj tako dobimo predstavo, ali bo nekaj dobro ali slabo. Serija je izpolnila moja pričakovanja. Vsi v njej so odlični, tudi scenariji, ki sta jih pripravila Matthew in Simon, so izjemno napeti. Če imate kot igralec srečo, preberete veliko scenarijev, vendar je med njimi le malo takih, ki se vam zdijo ves čas zanimivi, toda ta vsekakor je. Šel sem torej na avdicijo in upal, da bodo me izbrali. Zato je zame tokrat drugače, veliko večjo odgovornost čutim kot prej. Potem je tu še lik, ki ga nisem imel priložnost raziskati. Trudim se, da bi vse ostalo čim bolj raznoliko. Kolikor pač zmorem, seveda.
Kako ste se pripravili na vlogo?
Igramo agente MI6, torej moramo vedeti določene stvari in se gibati na določen način, da delujemo pristno in prepričljivo. Imamo kaskadersko ekipo in svetovalce, ki so nam pomagali pri tem tedne pred snemanjem in na samem snemanju. Čeprav je dogajanje serije postavljeno v določen svet in se morajo ljudje znajti v zelo skrajnih razmerah, gre tu za visoko usposobljene posameznike. Zanje je to običajno. Zgodba je skozi vso serijo zapletena, vendar moramo največ dela vložiti v like. V ospredju so ljudje in napeti težavni odnosi med njim. Tu gre za večji igralski izziv kot za to, da upodobimo vohune.
Kako se je bilo učiti od Marka Stronga, najbolj delavnega vohuna v zabavni industriji?
Ja, res se je naredil, kajne? Zame je bil velik dejavnik, da sem si želel to snemati. Mark je igralec, ki ga že zelo dolgo občudujem, večina igralcev ga. Mislim, on je pravi igralec igralcev. Med prvimi filmi, ki sem jih kdaj posnel, ko sem bil star trinajst let, je bil neodvisni britanski film Heartlands, ki ga ni nihče videl, toda v njem je igral tudi Mark. Nikoli nisva delala skupaj, v nobenem prizoru nisva bila skupaj, vendar sva igrala v istem filmu. Od tistega trenutka sem bil pozoren nanj in ga spremljal vso kariero. Videl sem, da ni postal le filmski igralec, temveč tudi najbolj karizmatičen gledališki igralec, kar jih imamo v Britaniji.
Gledal sem ga v igri A View From The Bridge v gledališču The Young Vic. Že to, da je prisoten v seriji, je velika spodbuda za vse. Pri tem ne gre za to, da vzbuja strahospoštovanje, temveč pomaga in vzpodbuja. Ni nekdo, ki bi preprosto prišel in se posvetil svojemu delu. Hoče, da so prizori uspešni in da se vsi počutimo prijetno. Svoje potovanje na snemanju smo šele začeli, vendar je bilo doslej krasno in komaj čakam, da ga bom lahko še naprej opazoval pri delu.
Kakšen je odnos med Harryjem in Maxom?
Težaven. Harry je Maxov sin. Izkaže se, da ga Harry ni videl skoraj 15 let. Max je v poskusu, da bi se rešil pritiskov vohunjenja in demonov, ki spadajo k temu, obžalovanj in čustvenih brazgotin zaradi različnih stvari, ki jih je moral narediti v življenju in v karieri, moral zbežati od vsega, tudi od prve žene in sina Harryja.
Zato je Harry nekdo, ki je odraščal v razmerah, ki so bile občasno disfunkcionalne, z očetom, ki je bil pogosto odsoten. Pritiski službe so Maxu očitno prišli do živega, zato se je odločil brez besede ali kakršnegakoli opozorila zapustiti družino in začeti novo življenje v Franciji. Ustvaril si je novo družino, za katero Harry sploh ne ve. Harry je nekdo, ki je šel po očetovih stopinjah in postal vohun deloma zaradi želje, da bi mogoče bolje razumel očeta, deloma zaradi tekmovalnosti, da bi dokazal, da lahko prekosi očeta. Gotovo bi vsak, ki bi ga oče zapustil v tako občutljivih letih, imel čustvene brazgotine. Zdaj je odrasel in dela za MI6. Nimam občutka, da bi ga očetova odsotnost močno bremenila. Menim, da se je s tem soočil po svoje. Zdaj je samostojen človek. Za večino ljudi velja, da se od staršev učijo ali pa postanejo taki kot starši, saj jabolko ne pade daleč od drevesa. Idealist je in iskreno si želi izboljšati svet, ga narediti varnejšega, seveda pa to ni lahka naloga.
Je Harryju kdo še posebej pri srcu?
Na začetku serije je Harry del ekipe Sekcije, tajne skupine MI6 in CIE z nalogo, da v Teheranu izvedejo atentat na več jedrskih znanstvenikov. Gre za to, da naj bi kršili dogovor o jedrskem orožju, zato se morajo znebiti znanstvenikov, ki to omogočajo. V tej skupini je tudi agentka Leila, ki jo igra Karima McAdams. Najbolj zanimiv je njun oseben odnos, saj veliko časa preživita skupaj v vohunskem svetu v zelo napetih razmerah, vendar delata tudi za tajno skupino, zato nikoli ne moreta nikomur povsem zaupati. Harry in Leila se pravzaprav spoznavata. Menim, da je v tem nekaj več. Že prej je bil na nalogah, vendar je ta prva, na kateri je neposredno vpleten v ubijanje ljudi. Harryju se veliko dogaja. Videli bomo, ali bo imel čas za romanco ali ne.
Je bila ta vloga telesno zelo zahtevna?
Precej. Imamo kaskaderje, ki odigrajo zelo nevarne prizore, toda vsi igralci radi čim več naredimo sami, zato včasih potrebujemo koga s treznejšo glavo, ki posreduje in ti reče, da ne bodi idiot. Toda tiste dni, ko snemamo telesno zahtevne prizore, nimamo pravega odmora, saj je po scenariju zgodba zelo zapletena. To ne bo take vrste serija, ki bi jo lahko gledali in v ozadju preverjali še Twitter ali Instagram na telefonu. Zelo pozorni morate biti. Nekaj prizorov je v arabščini, nekaj jih je v perzijščini, zato ne ostane veliko prostora, da bi se ukvarjali s čim drugim. Na dneve, ko samo tečete skozi tržnico, si mislite: ‘Krasno, telovadim in možgani lahko počivajo.’
Seveda je lahko zaradi vročine v Maroku naporno, toda vsakič, ko pomisliš, da bi malo potarnal, se samo spomniš na vse druge, ki se postijo v času ramadama, celo vode ne pijejo, zato preprosto molčiš.
Ste že v kateri drugi vlogi rokovali s puško?
Ja, sem. Imel sem obdobje, ko sem skoraj ves čas igral vojake in sva se z agentom odločila, da ne bom več sprejemal vojaških vlog. Najbrž je to odraz časa. Ljudje pripovedujejo zgodbe, ki so pomembne za družbo, v kateri živijo. Žal smo zdaj že dolgo v vojni, zato je vojni čas zrel za pisanje scenarijev. Imel sem nekaj vojaških in akcijskih vlog in tam sem si nabral izkušnje. Res pa je ta vloga malce drugačna, saj biti vohun ni povezano z mačizmom in grobo silo. Znati morate tudi delati z ljudmi. Znajti se morate v vsakem položaju in ga ves čas analizirati. Če upoštevamo to dvoje, je precej drugače.
Katera je vaša doslej najzahtevnejša vloga?
Veliko vlog je zahtevnih iz različnih razlogov. Kot sem že povedal, mi je všeč pestrost in trudim, se da enake vloge ne igram dvakrat, če lahko imam kaj besede pri tem. V tem poslu pogosto ne morete načrtovati. Lahko imate zamisli o tem, kaj vse bi želeli, vendar v tem primeru ne odločate o svoji usodi. Preden sem sprejel to vlogo, sem igral v muzikalu in to samo zato, ker sem se tega na smrt bal. V nekem obdobju sem se izogibal takim rečem, ampak mogoče sem prišel v določena leta, ko nisem manj brezbrižen, temveč si še bolj ženem k srcu, vendar sem se bolj pripravljen soočiti s strahom kot prej. Ta vloga ima določene izzive, vendar ne morem reči, da je bolj ali manj zahtevna kot karkoli drugega.
Ko zdaj pomislite na serijo Mularija, se čudite, da ste s soigralci zasloveli po vsem svetu in obogateli?
Veste kaj, česar jaz ne? Mogoče me je malce presenetil časovni okvir, v katerem se je to zgodilo. To vedno povem, toda spomnim se, kako smo ob koncu druge sezone vedeli, da gremo naprej, in smo v zakulisju imeli intervjuje. Vprašanje je bilo, kaj bo po našem mnenju zapuščina serije. Spomnim se, kako je Daniel Kaluuya rekel: ‘Želim si, da bi ljudje čez deset let pomislili na serijo in rekli, da smo odlični igralci.’ Neverjetno, toda prav to se je zgodilo. Deva so nominirali za oskarja, in Daniel je bil del največjega kulturnega fenomena leta (Get Out). To je zapuščina serije in zapuščina ljudi, ki so jo ustvarili. Očitno je bilo v osredju to, da mladim dajo priložnost na vseh področjih produkcije, pa najsi gre za igralce ali scenariste. Tudi Jack Thorne je bil v ekipi scenaristov serije, zdaj pa je eden najbolj cenjenih dramskih scenaristov, kar smo jih kdaj imeli. Vsi so smeli seči stopnjo višje kot prej. To je izjemno in na to sem zelo ponosen.
Ste z njimi ohranili stike?
Ja, vsi smo ohranili stike. Mislim, nekaj se jih je izgubilo, tako je pač življenje, toda večina ekipe je še vedno zelo povezana. Živim z Larisso Wilson. Je moja sostanovalka, ki je igrala Jal. Mike je v enoletnem izobraževalnem programu PGCE, saj bi rad učil igro, in kmalu bo postal očka. Dobivam se z Nickom, Danielom in Kayo, ki je zdaj mama. To je res super. Ljudje se poročijo, imajo otroke, toda še vedno smo vsi zelo dobri prijatelji. In seveda je tu še Dev. Živi v L. A.-ju in dobiva se, kadarkoli se lahko.
Intervju je pripravila Lea Štumberger.
