Nigerijski nogometaš (24) je s trebuhom za kruhom in ljubeznijo do nogometa sklenil iti na pot. Nogometno pot, ki ga do svojega doma v Nigeriji ni odpeljala že šest let. Svojo kariero je začel v klubu v Nigerii, v Cameroonu - Klub AS Fortuna de Mfou Yaoundé. Za tem ga je pot odnesla na Tajsko, potem v Srbijo in danes mineva že pol leta, kar je v Sloveniji, natančneje v NK Rudar Velenje, ki igra v Prvi ligi Telekom Slovenije (prenosi na Šport TV). Pred kratkim pa je zelo uspešen strelec zapustil tudi Slovenijo. Kamerunskega napadalca je v svoje kremplje zvabila Kitajska. Kako pa mu je sicer bilo v Sloveniji?
Razlika med Nigerijo in Slovenijo je precejšnja. Se je bilo težko navaditi?
»Sploh ne. Bil sem že marsikje po svetu in vsega se navadiš, še posebej, če delaš nekaj za večji cilj in s srcem, s pozitivo. Očitna razlika je edino v barvi kože (smeh).«
Kaj je bila prva stvar, ki te je »šokirala« v Sloveniji?
»Ljudje, sploh si ne morete misliti, kako prijazni ste (smeh). Toliko topline, vljudnosti, prijetne energije …«
Kako bi opisal svoje življenje v Sloveniji?
»Super se počutim v Velenju, natančneje v Šaleku. Živim sam, razen, ko me obišče punca iz Srbije (smeh). Sicer pa ustaljeni ritem – treningi, tekme, počitek – televizija (najraje kriminalke na Fox crime), pa spet tekme … rutina, nekateri bi rekli, da smo dolgočasni (smeh).«
Kaj najbolj pogrešaš iz Nigerie?
»Predvsem je to družina in naša tradicionalna hrana. Se mi zdi, da se trebušček nikoli ne bo popolnoma navadil na druge okuse (smeh). Goveja juha je odlična ampak … včasih si še vseeno zaželim nekaj »mojega«. V Nigeriji imamo recimo odlično trpotčevo juho ali pa 404 poper juho (404 pomeni pasje meso (smeh)). V Nigeriji nisem bil že šest let. Dolga doba in upam, da bom kaj kmalu šel obiskat svoje domače. Vso družino imam tam. Vidim jih samo preko skypa.«
Kaj je očitna razlika v pristopu do športa v Sloveniji in drugod po svetu?
»Če si profesionalni športnik in či si res »not«, ni razlike. Garaško delo in vztrajanje. Če želiš pokazati najboljše, mora to biti vsako sekundo. Tako je v vseh disciplinah. Motivacija in fokus. Fino je, če imaš še podporo domačih in ekipe. V Sloveniji je (lahko) enako naporno, kot drugje. Odvisno je od tebe.«
Kakšni so Božični načrti? Kakšen smučarski oddih?
»Nameravam obiskati mojo nosečko (smeh) v Srbiji. Nič konkretnega še nisva splanirala, vse bo bolj sproščeno in spontano. Verjetno bo takrat zapadel že sneg, se ga veselim. Ne, smučal pa ne bom. Verjetno nikoli, ker se ne mislim gledat polomljenega (smeh).«
Kdo te je navdušil za nogomet?
»Navdušil me je oče, čeprav ni nikoli v resnici želel, da bi postal profesionalni nogometaš. Zame je imel druge načrte, skrivne, ni mi jih še zaupal (smeh). Ne vem kdaj točno sem se odločil za kariero, verjetno sem že od vsega začetka čutil globoko v sebi to ljubezen do nogometa in ko sem opazil, da sem med vsemi otroki edini, ki je tako goreče skakal za žogo … sem vedel kaj bom, ko bom velik (smeh).«
Kakšna nepozabna prigoda iz Slovenije?
»Z mojo ekipo je vedno zabavno in vedno se kaj dogaja. Saj veste, fantje na kupu (smeh), kakšno nedolžno lumparijo pa že skupaj spravimo (smeh). Verjetno pa mi največ pomeni profesionalni dosežek – top scorer v slovenski prvi ligi.«
Intervju je pripravila in izvedla Lea Štumberger.
