Dober kader je pomemben za ohranjanje gospodarstva. Tega se zaveda mag. Jože Renar iz Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov, ki je prepričan, da je v slovenskem gradbeništvu nujno potrebno zvišanje kakovosti delovnih mest in socialne varnosti zaposlenih.Te prinesejo tudi kakovostne in kompetentne zaposlene. Da pa bi rešili kadrovske probleme in povečali vpise na gradbene srednje šole in fakultete, predlaga boj proti socialnemu dampingu v gradbeništvi.
Pri gradbenih projektih pogosto prihaja do konkurence iz tujih držav, delovna sila je cenejša. Kako vi zaznavate tovrstno dejstvo?
Ker prihaja konkurenca iz tretjih držav, v katerih so minimalne plače izjemno nizke, od 200 do 400 evrov, to predstavlja za naša gradbena podjetja, v katerih na področju cest in železnic izplačujejo v povprečju 1.680 evrov bruto plače, izjemno nelojalno konkurenco. Zato je popolnoma neprimerno, da morajo domači ponudniki plačevati višje plače svojim zaposlenim na istih projektih, na katerih lahko konkurenčna podjetja iz tujine izplačujejo dosti nižje plače. To je socialni damping.
Torej država pri infrastrukturnih projektih domačim podjetjem ne omogoča enakih pogojev v konkurenčni tekmi s podjetji, ki prihajajo iz tretjih držav?
Žal je ravnanje Slovenije popolnoma nerazumljivo in gospodarsko izjemno škodljivo. Medtem, ko vsi ključni tuji zasebni investitorji v Sloveniji najemajo za svoje investicije izključno slovenska gradbena podjetja, država išče izvajalce za svoje projekte v državah tretjega sveta. Komu to služi? To marsikaj potegne za sabo. Tretje države imajo nizke socialne standarde, ki se nato posledično uveljavljajo tudi pri nas. To zmanjšuje konkurenčnost naših podjetij, gre za pritisk na njihove zaposlene in plače, s tem pa se niža interes mladih za vstop v gradbene poklice v Sloveniji.
Evropska komisija je pripravila smernice za javna naročila. Namen teh evropskih smernic je, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu.
Pričakujemo, da bodo slovenski javni naročniki smernice upoštevali, saj bodo v korist slovenskega gospodarstva in delovnih mest. S tem gospodarsko uspešne države nimajo težav in zato jih tudi Slovenija, če ima ambicijo, da ji enkrat vendarle dohiti, ne bi smela imeti. Ne bojimo se konkurence iz tujih držav, če smo postavljeni na isti imenovalec. Nasprotujemo pa, da na trgu nastopajo družbe iz tretjih držav, ki ne upoštevajo delovnih, socialnih in okoljskih standardov.
Opozarjate tudi, da je v slovenskem gradbeništvu nujno potrebno zagotoviti privlačnejša delovna mesta in večjo socialno varnost zaposlenih, saj brez njih ne boste imeli kakovostnega kadra.
Zdi se mi pomembno, da našim gradbenim podjetjem država stopi nasproti pri reševanju kadrovske problematike. Paritetne sklade za gradbeništvo imajo za njihove zaposlene vse razvite članice EU. V Sloveniji se kljub našemu dve leti staremu skupnemu predlogu s sindikati za ustanovitev paritetnega sklada po avstrijskem vzoru stvari ne premaknejo iz mrtve točke. Slovensko gradbeništvo rabi nov, kakovosten kader in od tega ima korist tudi država. Da bi rešili kadrovske probleme in povečali vpise na gradbene srednje šole in fakultete, moramo stopiti skupaj na vlak borbe proti socialnemu dampingu.
Preživeli smo težko obdobje karantene in epidemije koronavirusa, posledice se že čutijo, tudi v gospodarstvu …
Po epidemiji koronavirusa prihaja kriza, z njo pa brezposelnost. V Zbornici gradbeništva in industrije gradbenih materialov poudarjamo, da je tudi zato pomembno, da so v slovenske gradbene projekte vključeni domači izvajalci. Domače gradbeništvo se namreč sooča z nelojalno konkurenco tako na trgu gradbenih storitev kot tudi na trgu delovne sile v gradbeništvu, ki jo generira država s svoji dosedanjimi odločitvami. Država pri infrastrukturnih projektih domačim podjetjem in njihovim zaposlenim ne omogoča enakih pogojev v konkurenčni tekmi s podjetji in njihovimi zaposlenimi, ki prihajajo iz tretjih držav. Domači ponudniki so po kolektivni pogodbi dolžni izplačevati višje plače svojim zaposlenim, medtem ko smejo konkurenčna podjetja iz tujine izplačevati dosti nižje plače.
Avstrija, na primer, ščiti svoj trg dela in svoje zaposlene v gradbeništvu pred nelojalno konkurenco iz tretjih držav. Kakšna je dobrobit?
Naša severna soseda s tem vzdržuje visok socialni standard svojih zaposlenih, kar posledično zagotavlja velik interes mladih za vstop v gradbene poklice. Z ustrezno zakonsko ureditvijo, ki preprečuje socialni damping pa ne dovoli, da bi trg preplavili gradbeni ponudniki iz tretjih držav s plačami 300 evrov mesečno. V Sloveniji pa, kjer imamo že skoraj prazne gradbene šole, pa tega ne zmoremo in se sprenevedamo, da je socialni damping del poštene mednarodne konkurence, v kar nas je zadnja leta prepričevala tudi slovenska politika. Pri tem se je sklicevala na EU pravila javnega naročanja, ki jih je očitno razumela povsem narobe.
Pogovarjala se je Anita Volčanjšek
