Jure Bornšek je diplomirani fizioterapevt ter specialist ortopedske medicine in manualne terapije. Je redni predavatelj na kongresih, simpozijih in delavnicah ter je član zdravstvene ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije. Poleg dela v ambulanti Zdravje AS ima svojo zasebno ambulanto za fizioterapijo v Ljubljani. Letos je bil vodja terapevtov tudi na Zimskih olimpijskih igrah v Pjončangu. Je velik zagovornik gibanja na delovnem mestu, saj k njemu prihajajo ljudje s težavami, ki so posledice dolgotrajnega sedenja, in je ambasador sedeče-stoječe delovne postaje Lotus Fellowes.
Za vami je nepozabna izkušnja na olimpijskih igrah. Nam lahko zaupate, kaj vas najbolj motivira pri delu s športniki?
Delo s športniki je zame isto kot delo z vsemi ostalimi strankami. Edina razlika je, da si stalno pod pritiskom, saj se mora športnik čim prej vrniti na tekmovališče, sploh ko gre za olimpijske igre. Motiv je velik, saj se zavedam, kakšno odgovornost nosim pri delu z njimi. Vsekakor pa mi največ pomeni, ko je športnik zadovoljen s svojim nastopom ali rezultatom, četudi ni osvojil medalje.
Kakšna je vaša tipična stranka in s kakšnimi težavami se sooča?
K meni prihajajo ljudje, ki večino dneva preživijo v službah ali na službenih potovanjih. Poleg samega reševanja težav se osredotočam tudi na njihovo delovno okolje. Če nekdo cel dan sedi za računalnikom, ga vprašam, ali ima prilagojeno delovno okolje – monitor, tipkovnico, besedilno predlogo, miško, ergonomski stol z naslonjali za roke, podlogo za zapestje –, in mu priporočim, da večkrat vstane ali začne uporabljati sedeče-stoječo delovno postajo ter da naj se v prostem času ukvarja s športnimi aktivnostmi. Najbolje je, če smo aktivni skozi ves dan. Stranke večinoma prihajajo s težavami ledvene hrbtenice, glavoboli, težavami z dihanjem, bolečinami v prsnici, v nogah in tako naprej.
So te težave posledica dela?
Tehnološka doba je prinesla veliko dobrega v smislu delovne učinkovitosti in hitrosti ter vsekakor tudi veliko slabega za naše zdravje. Pri nas doma v pričo sina ne uporabljamo elektronskih naprav. Doma nimamo TV sprejemnika, saj prosti čas raje izkoristimo za družabne igre, večerne sprehode in pogovore. Otroci se morajo igrati, saj so ustvarjeni za gibanje in tekanje naokoli, ne pa za sedenje za računalnikom in tablico. V ambulanti sprejemam otroke s takšnimi deformacijami vratu in težavami s hrbtom, kot jih srečamo pri starostnikih. Te nastanejo večinoma zaradi nenehnega gledanja v ekran telefona in računalnika ter zaradi neaktivnosti. Ko otroka vprašam, ali zna narediti preval, ta tega še nikoli ni poskusil. Ste se kdaj ustavili v centru Ljubljane in opazovali ljudi? Večina jih je na telefonih in še sreča je, da tam ni več toliko prometa, saj bi bilo sicer lahko zelo nevarno.
(NIJZ – TELESNA DEJAVNOST IN DEBELOST: Zaskrbljujoč je trend naraščanja prekomerne telesne mase in debelosti pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih petindvajsetih letih se je delež debelih fantov v starosti od 7 do 18 let povečal s 5,5 % na 12,7 %, pri dekletih v istem starostnem obdobju pa s 3,3 % na 7,9 %. Tako odrasli kot tudi otroci in mladostniki so zaradi premajhne telesne dejavnosti oziroma vse bolj sedečega življenjskega sloga izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja za pojav različnih bolezni.)
Kaj se dogaja s telesom, ko sedimo?
Sedenje povzroča velik pritisk na področje ledvene hrbtenice in križnice ter istočasno na področje zadnjih stegenskih mišic. S tem zadnje stegenske mišice sčasoma izgubijo prožnost, se zakrčijo in posledice so lahko težave v ledvenem delu hrbtenice. Naše telo je kompleksno, saj so sklepi in mišice med seboj močno povezani. Tako lahko, na primer, zakrčenost stopalnih ali mečnih mišic povzroča težave v ledvenem delu hrbtenice ali v vratu.
Kdaj zaznamo negativne posledice dolgotrajnega sedenja?
Telo se na dolgotrajno sedenje odzove z zmanjšano fleksibilnostjo, slabo telesno držo in posledičnimi težavami v področju celotne hrbtenice. Posledice lahko začutimo razmeroma hitro, že po nekaj mesecih, predvsem če sedimo 10 ali več ur na dan brez premora.
V čemu je prednost kombiniranega dela sedenje/stanje?
Ko vstanemo, omogočimo v nogah boljšo prekrvavitev, ki se je zmanjšala zaradi direktnega pritiska na zadnje stegenske mišice, in preprečimo morebitne težave s hrbtenico. Hkrati se lahko razgibamo in s tem naredimo veliko za boljše počutje med delom. Ena od boljših rešitev je sedeče-stoječa delovna postaja, ki jo je možno dvigniti in na ta način omogoča uporabniku, da za mizo sedi ali stoji. Prednost delovne postaje pred sedečo-stoječo mizo je, da uporabniku ni treba zamenjati mize, temveč delovno postajo enostavno namesti na že obstoječo mizo, kar je iz finančnega vidika veliko bolj ugodno za podjetje.
Kako spremeniti miselnost lastnikov podjetij, da zdravje zaposlenih neposredno vpliva na uspešnost podjetja?
Zaposleni so ključnega pomena za uspešnost podjetja. Narejen je bil izračun, da je z vsakim evrom, vloženim v zdravje zaposlenih, mogoče prihraniti med 2,5 in 10 evrov. Prihranke lahko pričakuje tudi država oziroma družba v celoti, saj se zmanjšajo potrebe po storitvah zdravstvenega sistema in izdatki za javno zdravstveno službo. Obremenitve zdravstvene blagajne se zmanjšajo tudi zaradi upada bolniških odsotnosti, znižajo se stroški zaradi bolezni in poškodb pri delu.
Delodajalec mora najprej, kolikor je le mogoče, zaščititi zaposlene pred morebitnimi poškodbami na delovnem mestu in jih podrobno informirati o zdravem in varnem delu. V Sloveniji mora vsako podjetje narediti tudi načrt promocije zdravja na delovnem mestu, preko katerega lahko ozavešča zaposlene o pomenu gibanja. Zanimiv je primer avstralskega podjetja, ki je del božičnice namenil za aktivnosti, kot so plavanje, skupinske vadbe, fizioterapija, masaža itn. Po treh letih so ugotovili, da se je število bolniških staležev zmanjšalo za kar 62 %. Drugo podjetje pa se je z različnimi društvi, ki organizirajo športne dejavnosti, dogovorilo za organizirano vadbo zaposlenih. Preventiva je ključnega pomena pri preprečevanju nastanka težav. Obstaja veliko načinov za izboljšanje psihofizičnega počutja zaposlenih, ki posledično vodi v večjo produktivnost podjetja.
Kako premagati ovire, da postanemo aktivni?
Do službe potrebujemo na primer 30 minut peš ali 15 minut s kolesom. Vendar običajno izberemo avto in se vozimo 40 minut, s čimer ne prispevamo veliko k zdravju, razen negativnih psiholoških posledic, ki nastanejo za volanom. Pisarno imamo v 6. nadstropju in do tja lahko pridemo z dvigalom ali po stopnicah. Izberemo stopnice, saj ni razloga, da jih ne bi zmogli prehoditi. Se bojimo, da se bomo prepotili? Za to nam ni treba skrbeti, če gremo počasi. So težava visoke pete? Če po ljubljanskih ulicah organizirajo tek v petkah, potem tudi to ne bi smela biti težava. Se nam mudi? Vedno najdemo izgovor. Na dan imamo več sestankov. Ste pomislili, da bi med sestankom stali ali se sprehodili po parku? Aktivnost na pretežno sedečem delovnem mestu je ob današnjem tempu nujna, zato jo načrtujmo vnaprej in jo vključimo v vsakdan. Tako bomo poskrbeli, da bomo aktivni skozi ves dan. Sam se v službo peljem z vlakom, na katerem imam dovolj časa za odgovarjanje na elektronska sporočila in službene klice, po Ljubljani pa se vozim s skirojem.
Za konec kaj predlagate vi kako ozaveščati posameznike o pomenu gibanja in preventivi pred tipičnimi težavami vsakdanjih navad?
V prvi vrsti je za to odgovorna država, ki bi morala bolj ozaveščati podjetja o težavah današnjih služb. Delavci so prepuščeni sami sebi in niso zmožni spremeniti delovnega okolja, čeprav imajo zaradi tega težje zdravstvene težave. Kljub temu je v Sloveniji kar nekaj podjetij, ki se zavedajo pomena zdravja zaposlenih. Nekateri od teh so tudi moji klienti in priznavajo, da je uspešnost njihovega podjetja zaradi tega večja.
Kaj predlagate vi?
Vsekakor vidim rešitev v redni zmerni aktivnosti. Z aktivnostjo je treba začeti že v mladih letih, kar pa na primer pri 14-letniku ne pomeni 8 treningov na teden po 3 ure. Bolje je imeti tri različne treninge na teden in se počasi specializirati v neko športno dejavnost, pri čemer naj bo prisotne predvsem čim več igre. To je ključnega pomena za preprečevanje slabe drže in težav v poznejših letih. Ko začnemo delati, pa poskrbimo, da bo tudi služba aktivna, saj bomo tako bolj spočiti in učinkovitejši. Dober zgled so nam podjetja, ki so se že prilagodila spremembam v načinu dela in prepoznala škodljive dejavnike ter zaščitila zaposlene pred poškodbami tako, da so na novo oblikovali takšna delovna mesta in zaposlenim omogočili možnost, da si izberejo, ali bodo delali sede ali stoje.
Avtorji: Maja Rihar, Jure Bornšek in Anja Čala
