Vpis na univerze v Sloveniji se je zmanjšal za skoraj tretjino, vpis na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pa se je celo prepolovil. Če želimo obrniti trend, naj država zažene večje gradbene projekte in s tem gospodarstvo. Dijakom bo s tem dala signal, da je gradbeni inženir zaželen poklic v Sloveniji, pravi dekan fakultete prof. dr. Matjaž Mikoš.

Zanimanje za poklice v gradbeništvu upada – kako obrniti ta trend?

Če smo z davkoplačevalskim denarjem sanirali banke, naj te skupaj z državo investirajo v gradbeništvo, ki zagotavlja multiplikativno rast. Vlaganja naj bodo dolgoročnejša, brez pretiranih nihanj – o tem, v kaj vlagati denar, se lahko dogovarjamo, a je kar nekaj področij, ki niso sporna: zagotavljanje večje poplavne varnosti, gradnja lastnih energetskih objektov, energetska in potresna prenova obstoječih (javnih) objektov (3 % površine na leto), vzdrževanje obstoječe prometne in vodnogospodarske infrastrukture, posodobitev železniške infrastrukture, predor Karavanke II, drugi tir do Luke Koper, predor Gorenjska–Primorska, posodobitev raziskovalne infrastrukture, gradnja zadrževalnikov voda, posodobitev javnega prometa in podobno. Sprejmimo vsaj srednjeročni načrt vlaganj in ga enkrat za spremembo izvedimo brez okleščenja.

Govorite o tem, kaj bi morala narediti država. Kakšna pa je pri tem vloga fakultete?

Vsak v slovenski družbi naj opravi svoje delo, država svoje in univerza svoje. Dolžnost fakultete je, da je raziskovalno in mednarodno vpeta v izmenjavo znanja in da stalno posodablja svoje študijske programe. Mi smo tako pred kratkim reakreditirali svoje študijske programe pri Nacionalni agenciji Republiki Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in pridobili mednarodno akreditacijo nemške agencije ASIIN, študijski programi so vpisani na seznam akreditiranih programov pri Federaciji evropskih nacionalnih inženirskih zvez (FEANI), diplomanti naših programov lahko pridobijo naziv EUR-ING in se zaposlujejo ne le v Evropski uniji, temveč uspešno delujejo v mednarodnih okoljih na vseh kontinentih.

Kakovostno znanje ne pozna meja. Seveda pa univerze nikoli ne bodo »izvažale« večine svojih diplomantov, vsaj ne Univerza v Ljubljani, ki je osrednja nacionalna univerza in bo kmalu praznovala 100-letnico svojega delovanja. Zanimiva bi bila ocena dodane vrednosti na diplomanta, glede na to, da je vložek države okrog 5000 evrov na vpisanega študenta in leto, čas trajanja študija do magisterija pa je približno sedem let. Pred gradbeništvom je gotovo tudi izziv višje dodane vrednosti na enoto proizvoda, ki se ne skriva samo v konstrukciji, ampak še v marsičem drugem. In za to drugo so nujna kakovostna znanja. Sploh pa so redke dejavnosti in storitve v družbi, ki lahko shajajo brez gradbeniških »uslug«. Gradbeništvo ni zaman ena najstarejših človekovih dejavnosti.

V okviru delovne skupine Ministrstva za okolje in prostor že dobre štiri mesece potekajo usklajevanja pripomb na gradbeni in poklicni zakon. Pomembno vlogo pri tem igra Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva (ZORG), katerega članica je tudi vaša fakulteta. V kolikšni meri se je fakulteta angažirala pri spremembah zakonodaje, ki so povezane s poklici v gradbeništvu?

Fakulteta kot ustanoviteljica polno sodeluje v konzorciju ZORG in pričakuje, da bo resorno ministrstvo upoštevalo mnenje najvišjih akademskih ustanov (članica ZORG je tudi Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru). Ne nazadnje univerze izobražujemo po veljavnih (akreditiranih) študijskih programih, h katerim je dalo soglasje tudi resorno ministrstvo. Zato pričakujemo, da bodo kompetence diplomantov veljavnih študijskih programov, ki se dnevno potrjujejo z zaposlovanjem naših diplomantov v tujini, prevladale nad parcialnimi interesi po prenovi zakonodaje zaradi poenostavitve pridobitve gradbenega dovoljenja ali prenosa prakse iz drugih okolij brez upoštevanja primerov dobre prakse v Sloveniji. Pozdravljamo prenovo zakonodaje, a ob spoštovanju obstoječega sistema, ki gotovo ne zahteva revolucije, temveč evolucijo. Kakršne koli spremembe, ki bi posegale v zaposlitvene možnosti študentov, ki danes študirajo po veljavnih študijskih programih, bodo zahtevale prehodna obdobja uveljavitve, saj ne pristajamo na sistem izvršenih dejstev.

Prenovo zakonodaje podpirate, hkrati pa opozarjate, da deregulacija nekaterih poklicev ni smiselna.

Inženirski poklici, ki sodelujejo pri graditvi objektov, nosijo polno odgovornost za vrsto bistvenih zahtev pri njihovi graditvi, omenimo le mehansko odpornost in stabilnost ter varnost pred požarom. Inženirji odgovarjajo za različne stavbe in inženirske objekte, ki lahko ob potresih, požarih ali plazovih ogrožajo človeška življenja, še tako visoka estetsko-umetniška vrednost nič ne pomaga.

Ne pristajamo na razvrednotenje inženirskih poklicev, menimo da je graditev stavb in inženirskih objektov preresna stvar, da bi jih lahko izvajal vsakdo. Zahtevo po magistrski stopnji za delo pooblaščenih inženirjev ocenjujemo kot pravilno, saj moderna graditev objektov zahteva obsežna znanja, ki jih lahko zagotovi le ustrezna terciarna izobrazba. Pričakujemo tudi ureditev vloge pooblaščenih geodetov in ohranitev vloge prostorskih načrtovalcev, saj ob gradbenih poklicih (gradbenik, vodar, stavbar) izobražujemo tudi za te poklice.

Ali tudi diplomanti vaše fakultete odhajajo v tujino?

V zadnjih letih je bolonjska prenova in delitev nekdanjega univerzitetnega študija na dve stopnji pripeljala do tega, da dobri diplomanti bakalavreata (1. stopnja) nadaljujejo študij na uveljavljenih univerzah v tujini (npr. TU Delft, TU München), ali pa po končani magistrski stopnji poiščejo delo ali se vpišejo na doktorski študij v tujini (npr. Dubaj, ZDA, Nemčija, Velika Britanija, Švica, Avstrija, Mehika). Večji problem kot odhod naših diplomantov v tujino je vprašanje, ali bomo te ljudi nekega dne sprejeli nazaj medse in jim omogočili zaposlitev v Republiki Sloveniji.

Intervju je pripravila in izvedla Barbara Primc.