Miha Katič in Urban Zadel sta 26-letnika, ki sta na slovenski trg pripeljala antikorozijska, izolacijska in mazivna sredstva, izdelana na podlagi nanotehnologije. Gre za unikatne izdelke, ki odbijajo vse vrste vlage ter posledično omogočajo daljšo življenjsko dobo raznim izdelkom in napravam. Njuno samostojno podjetniško zgodbo sta začela pisati že v času študija na GEA College Fakulteti za podjetništvo. »Generalna uvoznika blagovne znamke sva postala po 8-urnem sestanku z ruskimi dobavitelji,« povesta mlada podjetnika, ki si ne predstavljata, da bi se v življenju ukvarjala s čim drugim kot s podjetništvom.

S prodajo izdelkov, ki zaradi posebnih nano delcev odbijajo vse vrste vlage, se ukvarjata že dve leti. Kako se spominjata začetkov vajine podjetniške zgodbe?

Srečala sva se v času študija, že prej sva se sicer bežno poznala, saj sva oba v preteklosti igrala nogomet. Prava prijatelja pa sva postala v prvem letniku študija. Oba sicer izhajava iz družinskih podjetij in ker nobeden od naju ni želel prevzeti družinskega posla, sva se odločila, da bi raje poskusila nekaj svojega, začela povsem na novo. V 3. letniku smo morali pri predmetu franšizing predstaviti in opisati eno franšizo – najini sošolci so si izbrali McDonald's in podobne, midva pa sva želela predstaviti nekaj takšnega, kar pri nas v Sloveniji še ne obstaja. Med iskanjem po internetu sva naletela na video, ki je prikazoval, kako gori žarnica pod vodo, kako električno orodje deluje pod vodo. Ti predmeti so bili zaščiteni zgolj z enim »nano« sprejem – čeprav sprva temu nisva verjela, sva si rekla, da dajva to tudi midva poskusit. Pozneje sva to predstavitev izvedla na faksu in vsem se je zdela ideja zelo zanimiva. Potem sva brskala še naprej in na koncu tudi kontaktirala proizvajalce v Rusijo. Po dveh tednih sva dobila odgovor, da se do zdaj za slovenski trg še niso zanimali, ker gre za zelo majhen trg. Navkljub odgovoru nisva obupala, ampak sva šla še korak dlje. Naredila sva obsežen poslovni načrt v okviru predmeta pri prof. Marini Letonja in naredila raziskavo trga za omenjene produkte. Izkazalo se je, da ti produkti pri nas še ne obstajajo, prav tako niso prisotni tudi na širšem balkanskem trgu ter imajo zaradi tega velik potencial. Angleško verzijo  tega poslovnega načrta sva nato poslala tudi dobaviteljem v Rusijo in to je bila dejansko pika na i. Dobavitelj nas je kontaktiral nazaj in povedal, da še od nikogar ni prejel tako dobrega poslovnega načrta. Kmalu zatem so naju povabili na obisk v Rusijo, natančneje v bližino Sankt Petersburga. Dobili smo se na sestanku, ki je trajal osem ur. Ko sva prišla nazaj, sva dejansko postala generalni uvoznik blagovne znamke Nanoprotech za Slovenijo. S prodajo sva začela septembra 2015 – ker je bila ta uspešna, smo se razširili še na hrvaški in bosanski trg. Trenutno delujemo tudi v Črni Gori, trudimo pa se priti še v Srbijo.

Po katerih izdelkih pa je na slovenskem trgu največ povpraševanja?

Eden najbolj prodajanih izdelkov je zagotovo nano sprej za kolo, ki je v bistvu nekakšen »lubrikant« za kolo. Njegova prodaja naju je v lanskem letu kar malce presenetila, saj nisva pričakovala, da smo Slovenci tako kolesarski narod.

Podjetniško pot običajno zaznamuje tudi veliko vzponov in padcev. Sta bila tudi vidva na začetku deležna velikega števila zavrnitev?

Naši izdelki so poleg malo- in veleprodaje namenjeni tudi za industrijo. Prodaja industriji je dejansko pri nas najbolj zahteven del posla, ker je potrebno izdelke najprej ponuditi v testiranje, da sploh vidijo, če jim ti ustrezajo ali ne. Zato sva najprej začela s prodajo naših izdelkov v trgovinah, kjer sva naletela tudi na kar nekaj problemov. Čeprav so bili glede uporabe izdelkov odzivi zelo pozitivni, je bilo, ko si prišel v določeno trgovino, prodajalcem dejansko vseeno za to, koliko izdelkov bodo na koncu prodali, zakaj vse se pravzaprav lahko uporabljajo. Največkrat je bil problem, da smo od velikih trgovin dobili odgovor, da ne nameravajo prodajati naših izdelkov. Potem si šel prvič, drugič, tretjič … šestič do njih. Ko so videli, da sva resna, pri nekaterih sva bila tudi dvajsetkrat, so na koncu le vzeli naš produkt v prodajo.

Potemtakem je vajina vztrajnost vendarle obrodila sadove?

Ja, pa ne samo vztrajnost, ampak tudi dobra predstavitev izdelkov. Vse skupaj je bilo lažje, ko smo začeli sodelovati z največjimi slovenskimi trgovinami (Petrol, Topdom, Impos, …), na podlagi tega so se nam odprla vrata tudi drugod. Trenutno pokrivamo približno 150 različnih trgovin. Sva pa morala tudi sama določiti maloprodajno ceno izdelkov, izpeljati vse ostale prodajne aktivnosti. Na začetku sva mislila, da bo vse skupaj lažje, ampak sva vmes kar nekajkrat zgrešila bistvo vsega. Zdaj sva prišla na zeleno vejo, ko počasi rastemo in se dvigujemo vedno višje.

Vse skupaj se je torej začelo v času študija na GEA College Fakulteti za podjetništvo. Katera znanja, ki sta jih pridobila v času študija, so se pri udejanjanju poslovne ideje izkazala še posebej uporabna?

Še posebej sta nama z nasveti, iskanjem rešitev pomagala prof. dr. Marina Letonja in Rok Koželj, vodja marketinga na GEA College, pravzaprav sta oba še vedno prisotna pri celotni zgodbi, dosti nama z nasveti pomaga tudi prof. dr. Mitja Jeraj. Največja prednost samega študija na GEA College pa je v tem, da ima večina profesorjev praktične izkušnje iz podjetništva, zato ti znajo iz prve roke povedati, kako stvar zares poteka, da ni v ospredju samo teorija. Zelo pomembno je tudi to, da se lahko k profesorjem obrneš tudi po nasvet – sama sva imela dostikrat dileme, ko se nisva znala odločiti, ampak smo potem skupaj prišli do rešitve.

Kako pa vajini starši, ki so prav tako podjetniki, gledajo na vajino podjetniško pot? Se kdaj obrneta tudi k njim po kakšen nasvet?

V bistvu so nama najini starši pustili, da delava in rešujeva lastne napake na podjetniški poti, da se nekaj naučiva iz vsega tega. Pustili so nama odprto pot, da spoznava vse vrline in pasti podjetništva. Če pa sva kdaj potrebovala kakšno pomoč, pa so nama, seveda, z veseljem tudi pomagali.

Poudarjata, da sta ob tem, da skupaj vodita podjetje, tudi dobra prijatelja. Je težko hkrati vzdrževati dobre prijateljske in poslovne odnose?

Vsi pravijo, da je težko. Pri nama pa je tako, da sva res zelo dobra prijatelja, da se zelo razumeva in da skoraj isto misliva. Vsak je dober v določeni stvari, temu primerno si razdeliva tudi delo v podjetju. Če kdo od naju česa ne ve, si poskušava tudi pomagati. Seveda kdaj pride tudi do kakšnega nesporazuma, ampak ne glede na to sva še vedno kar popoln tim.

Sta kdaj razmišljala tudi o kakšni drugi karierni izbiri ali je bilo za oba podjetništvo najbolj logična izbira?

Oba naju podjetništvo zanima že od majhnega, oba sva delala tudi v domačih podjetij, tako da je bila podjetniška pot tudi tisti cilj, zaradi katerega sva se vpisala na GEA College Fakulteto za podjetništvo.

Kakšna pa je vajina vizija za naprej?

Naša vizija v obdobju naslednjih dveh do treh let je v tem, da še povečamo prisotnost naših izdelkov v industriji in sodelovanje z velikimi podjetji – slednje ti vzame tudi veliko časa in denarja. Trenutno pa počasi prihajamo na točko, ko si to lahko tudi dejansko privoščimo.

Intervju je pripravila in izvedla Maja Šmitek.

Foto: osebni arhiv


Nazaj