»Vesel sem, da se lahko vedno kaj novega naučim in po svetu spoznavam različne lekarniške ureditve,« je povedal predsednik Lekarniške zbornice Miran Golub, ki je ponosen na slovensko farmacevtsko dejavnost. Meni, da po kakovosti in strokovnosti sodi ob bok najrazvitejšim evropskim državam. Reden stik s tujimi farmacevti mu omogoča dober vpogled v posamezno zakonodajo, ki je po njegovem mnenju najboljša v Avstriji. »Slovenska pa ji sledi tako po dostopnosti kot tudi kakovosti storitev,« je prepričan Golub. 

Slovensko lekarništvo, ki je na visoki ravni, prebivalstvu zagotavlja strokovno in neprekinjeno preskrbo z zdravili. Po ponudbi storitev brez problemov konkuriramo državam zahodne Evrope, kjer je lekarništvo  dobro urejeno.

Res je, države zahodne Evrope skrbijo, da je dostopnost do farmacevtskih storitev enakomerno razporejena po vseh mestih, večjih in manjših. Vsekakor je treba omeniti Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko in Francijo. Vesel in ponosen sem, da je med njimi tudi Slovenija. Velika Britanija ima sicer lekarništvo liberalizirano, osredotočili pa so se na ponudbo dodatnih storitev, kar je zelo pozitivno.

A so med razvitimi evropskimi državami vseeno vidne razlike. Bi katero izmed njih še posebej pozitivno izpostavili?

Avstrija ima odlično urejen sistem, morda ga lahko uvrstim v sam evropski vrh. Razdalje, kjer lahko postavijo lekarne, imajo prav zaradi geografskih in demografskih parametrov odlično urejene. Ko smo v Sloveniji pripravljali zakonodajo, smo se zgledovali po avstrijski.

Omejen dostop do zdravil imajo države nekdanje Jugoslavije in del vzhodne Evrope. Zdi se, da je Slovenija izjema.

Države nekdanje Jugoslavije, Češka, Slovaška in Poljska so šle v deregulacijo lekarniške dejavnosti. Zato imajo omejen dostop do zdravil in farmacevtskih storitev, ki so v celoti dosegljive le v glavnih mestih.  Že pred tremi leti smo na konferenci te države z vidika lekarništva izpostavili kot negativne.

Zaradi specifike dela veliko potujete, kongrese imate povsod po svetu. Vedno vstopite v tujo lekarno in pogledate ponudbo?

V različnih lekarnah sem pozoren na dobre stvari, prav tako pa iščem slabosti. Pomembno je, da kot predsednik Lekarniške zbornice Slovenije poznam različne sisteme in ureditve lekarništva.

Južna Koreja je negativen primer ureditve, ki si jo za Slovenijo nikakor ne želimo. So primeri izrazito slabe lekarniške prakse izven Evrope pogosti?

Žal so. Na Korejskem polotoku in Kitajskem sem videl, kako v lekarnah prodajajo vse, tudi kar ni primerno za lekarne. Med drugim ponujajo sendviče, sladkarije in sladke pijače. Pogovarjal sem se s tamkajšnjim farmacevtom, ki je povedal, da jim država omogoča prodajo različnih izdelkov 24 ur na dan, da sploh preživijo. Primer slabe prakse mi daje potrditev, da je Slovenija na pravi poti regulacije po vzoru zahodnih držav.

Povsod po svetu, tudi v razvitih deželah, lekarništvo dopolnjuje svojo ponudbo.

V razvitem svetu, kakor tudi pri nas v Sloveniji, ponudbo širimo s strokovnimi vsebinami, kot je na primer svetovalna storitev pregled uporabe zdravil. Storitev dopolnjuje celovito, multidisciplinarno obravnavo pacienta in mu je v pomoč za pravilno in racionalno uporabo zdravil ter drugih dopolnil. 

Pogovarjala se je Anita Volčanjšek