Mirko Požar je eden tistih, ki trdno verjame v prihodnost slovenskega gradbeništva. To je bil tudi razlog, da je začel sodelovati z Zborom za oživitev in razvoj gradbeništva v Sloveniji (ZORG), ki povezuje celotno gradbeno panogo in strokovne institucije s področja gradbeništva. Vladi in vsem, ki so tako ali drugače povezani z gradbeno panogo, želi poslati jasno sporočilo o tem, kako nujne so spremembe, zlasti zakonodajne, če želimo kazalce v tej panogi obrniti navzgor.
V ZORG ste že pred več kot enim letom na vlado naslovili nabor konkretnih rešitev, ki bi lahko gradbeno panogo popeljale iz krize. Ali je država upoštevala vaše predloge?
Če želimo kazalce v panogi obrniti navzgor, so nujne spremembe, zlasti zakonodajne, zato smo si v ZORG močno prizadevali za spremembe v zakonu o javnih naročilih, a je država naše predloge upošteva le v manjši meri. Zdaj so v javni obravnavi trije zakoni, ki zadevajo gradbeno panogo: Gradbeni zakon, Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Z osnutkom prvega se v ZORG ne strinjamo in upamo, da bo država bolj upoštevala naše pripombe kot pri zakonu o javnih naročilih.
Kaj je v osnutku gradbenega zakona po vašem mnenju najbolj problematično?
Nekatere predlagane rešitve še niso dozorele za javno obravnavo, z nekaterimi pa se sploh ne strinjamo. Zlasti kritični smo do tistih členov v osnutku, ki obravnavajo sklepanje poslov. Predlagane rešitve namreč še vedno omogočajo, da velike projekte dobijo v izvajanje podjetja, ki nimajo veliko zaposlenih ali pa ti niso ustrezno izobraženi. Posel zato oddajo naprej podizvajalcem, pri čemer ne morejo zagotoviti, da bodo projekti dejansko izvedeni. V ZORG si prizadevamo, da bi na vseh razpisih veljalo pravilo: za velike projekte se lahko potegujejo samo velika podjetja, za male projekte pa mala podjetja.
Menite, da majhna podjetja ne morejo uspešno opravljati posle?
Seveda lahko, a posle, ki ustrezajo zmogljivostim podjetja. Mi pa imamo podjetja z le nekaj zaposlenimi ali celo z enim samim, ki se potegujejo za velike projekte in jih tudi dobivajo, kar je nerazumno in nesmiselno. Investitorja namreč zanima le najnižja cena.
Kje vidite slovensko gradbeništvo čez deset let?
Naše gradbeništvo je glede na znanje in reference, ki jih imamo, povsem primerljivo z evropskim. Vendar, kakor pravi Peter Lipar, predstojnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, v primerjavi z letom 2011 beležijo kar 60-odstotni upad vpisa na študiju gradbeništva. Mladih, ki se odločajo za študij gradbeništva, je torej iz leta v leto manj. Glede na široko paleto znanja, ki ga pridobijo med študijem, pa se lahko zaposlijo tudi zunaj gradbeništva ali odidejo v tujino. Omenjena fakulteta ima že vsa leta na vseh študijskih smereh v povprečju 310 diplomantov na leto in že vsa leta vsi dobijo službo – vendar ne vsi v gradbeništvu. Upam, da se bodo kazalci v panogi obrnili navzgor in se bomo lahko kmalu pohvalili, da se večina diplomantov zaposli v gradbeništvu.
Kako ste se znašli v prvih bojnih vrstah za ohranitev gradbeništva, čeprav po izobrazbi niste gradbenik?
Študiral sem elektrotehniko in ekonomijo, vendar sem z gradbeništvom povezan od mladosti. Panogo sem podrobneje začel spoznavati pred 16. leti, ko sem kot podjetnik nabiral izkušnje neposredno na gradbiščih. Zadnja leta s svojim podjetjem nastopam tudi na tujem trgu, v Franciji, zato tam pridobljena znanja in izkušnje s pridom uporabljam tudi na domačem gradbenem trgu.
Intervju je pripravila in izvedla Barbara Primc.
